Na desnem političnem polu so si pot na oblast tlakovali tudi z lažmi o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kako bi jim bilo všeč, če bi nekdo s pravnim manevrom preprečil referendum? Na fotografiji Aleš Primc.
Robert Balen
“Če bi vlado vodil Janez Janša, referendumi ne bi bili potrebni!” – poslance SDS Zvonko Černač, 6. oktober 2022
Drobnici v Sloveniji trda prede. Ne le medvedi, tudi politika se spravlja nad njih s streljanjem kozlov. Obeta se že prvi referendum – o tako imenovanem “interventnem zakonu”.
S tem bo verjetno presežen državni rekord o referendumih iz leta 2022, ko je takrat strmoglavljena oblast že v začetku sabotirala normalno delovanje svojih naslednic in se z referendumom lotila kar organizacije vlade. Tokrat se referendum kaže še pred glasovanjem o mandatarju, toda za dejansko pomemben “interventni” zakon.
Zakon si zasluži navednice, saj v njem ni kaj dosti nujnih ukrepov. Mogoče bi bil lahko tak tisti del o nižjem DDV na energente in hrano. Vse ostalo so dolgoročni sistemski ukrepi, za katere je nujna poglobljena analiza in javna razprava, ki so jo predlagatelji pometli pod preprogo.
Vprašanja niso lahka in predlagatelji nanje nimajo odgovorov. Zakaj naj bi bilo za Slovenijo dobro, da imamo najvišjo raven socialnih prispevkov? S tem postavimo nek plato solidarnosti: do tega dohodka smo solidarni, kar je več, pripada 13 tisoč ljudem z več kot 7500 evrov mesečne plače. Zakaj je to dobro še za državo, kaj nam bo prineslo?
Preberite še:
Bo šel Stevanović spet na ulice zaradi virusa? Zgodovina se norčuje iz nas.
S tuljenjem o krizi in revščini so se dokopali do oblasti
Ena izmed ključnih skrbi zagovornikov zakona naj bi bilo nevzdržno zadolževanje, celo za redno porabo. Preveč naj bi porabili in premalo pridelali, pravijo, zato moramo interventno zmanjšati davke. V času previsoke potrošnje, tako pravijo, je treba zmanjšati prihodke. Nižji davki nas bodo rešili.
Predsednika NSi in Demokratov, Jernej Vrtovec in Anže Logar, sta seveda podprla interventni zakon.
Primož Lavre
V resnici je pač tako, da se je Slovenija v zadnjih letih res zadolževala, vendar za manj, kot je v tem času raslo gospodarstvo. Dolg države v deležu BDP je v zadnjih štirih letih počasi, a vztrajno upadal, s 69,5 odstotka BDP v letu 2022 na 65,7 odstotka konec lanskega leta, čemur pritrjujejo tudi dobre ocene bonitetnih agencij. Tudi o kaki gospodarski krizi težko govorimo, še največ težav imamo zaradi pretirane navezanosti na Nemčijo.
Bolj kot se odmikajo volitve, bolj je jasno, da je bilo dnevno vpitje in tuljenje o gospodarski krizi in eksploziji revščine namenjeno političnemu cilju: pohodu desnice na oblast. Dejanski podatki pač kažejo, da smo nekje v povprečju EU in OECD. Biti v sredini najbogatejših in najbolj razvitih držav sveta ne more biti slabo in gotovo ni napačno.
Preberite še:
Hrvaška, obljubljena dežela naše desnice, si želi biti podobna Sloveniji
Na potezi je ustavno sodišče
Zdaj gre argumentacija desnice nekako takole: če to delajo drugi, mi pa nekaj drugega, smo mi dobri. Če so oni kopali luknjo, jo bomo tudi mi. Toda na desni vedo, da ideja o davčnih odpustkih najbogatejšim z obljubo varčevanja pri vseh ostalih ni ravno prijetna za slednje. Zato hiti in o “interventnem” zakonu ne želi razprave, saj ta pade na vsaki resni analizi učinkov na množice.
Vrhunec tega početja je zatrjevanje, da o teh vprašanjih tudi referendum ni dopusten. O nujnih ukrepih res ni dovoljen, o davčnih vprašanjih tudi ne, toda zakon je obširen in pokriva številna področja, ki niso ne eno in ne drugo. Recimo zdravstvo in pokojninski sistem.
Interventni zakon je razdelil domačo javnost. Proti njemu je sodeč po anketah večina ljudi.
Ž. U. / UI
Ustavno sodišče bo zato hočeš nočeš moralo odločiti o dveh možnostih. Prva je, da dovoli referendum. Zakon odloča o različnih, nepovezanih strukturnih vprašanjih in čeprav so nekateri izmed ukrepov davčne narave, to ne more preprečiti referenduma. Gre za različna področja, ki jih lahko državni zbor obravnava posebej, v več različnih zakonih.
Druga možnost je, da zakonodajni referendum v praksi ukinemo.
Preberite še:
Konec Orbanistana, mafijske države, kjer je zmanjkalo mladih
Zdaj slavijo, a se jim lahko ta manever maščuje
Če ga ne dopustimo, bo ta možnost le še mrtva črka na papirju. Naslednji sklic parlamenta ne bo imel težav recimo z uzakonitvijo evtanazije, ureditvijo izrednih pokojnin ali kakšno drugo stvarjo, ki ji bo desnica nasprotovala. Samo v zakon je potrebno nametati dovolj nepovezanih ali delno povezanih sprememb davčne zakonodaje.
Evtanazijo bo potrebno nekako financirati, zato lahko povečamo odmerni odstotek za zdravstveno zavarovanje za 0,01 odstotka, obenem pa ljudi razbremenimo in splošno davčno olajšavo zvišamo z 8.500 EUR na 8.509 EUR, dva artikla gresta z višje stopnje DDV na nižjo …
In hop: referendum o evtanaziji ni več dopusten.
Spreten pisec bo brez težav naredil zakon, ki bo v 137. členih govoril o davkih, spremenil čisto vse in hkrati popolnoma nič, nekam vmes pa podtaknil pravico do evtanazije in v dveh členih na hitrico postavil zakonske okvire zanjo.
Tak zakon v resni.ci ne bi bil kaj dosti drugačen od “frankensteina”, ki ga je sprejel naš državni zbor in o katerem naj se ne bi odločalo o referendumu. Desnica bi takrat tulila, hrulila, lomila roke, trla jajca, svarila pred evropskim sodiščem, klicala na pomoč papeške in vaške straže, naj nas osvobodijo, in zahtevala referendum.
Zbiranju podpisov za referendum se je pridružil tudi Glas ljudstva. Interventni zakon je za njih zakon o razgradnji socialne države in solidarnosti.
bobo
To bi moralo biti referendumsko vprašanje
Toda v demokraciji je pač tako, da nihče ni enakopravnejši od drugih. Če so zakoni, ki posegajo v nedavčna strukturna vprašanja, prepovedani, ker v istem zakonu piše tudi o nekaterih davkih, to velja tudi za vse ostale.
Če hočemo obdržati institut referenduma, moramo torej referendum o “interventnem” zakonu dopustiti – tako za dobro levih kot desnih. Desnica je namreč s tem zakonom izigrala pravila o čem se ne sme odločati na referendumu, kar mora sodišče prepoznati in preprečiti. Nekatera določila je v preteklosti celo že označilo za neustavna, sedaj jih spet poskušajo vtakniti skozi zadnja vrata.
Referendum bomo torej bržkone dobili. Toda v resnici zaradi vsebine samega zakona in načina sprejemanja na tem referendumu v bistvu ne bomo odločali o zakonu, ampak o načinu vladanja.
Pravo sporočilo referenduma ne bo, ali si želimo nižje davke za najbogatejše in prst v zadnjico za vse ostale. Pravo sporočilo referenduma bo, ali si dejansko želimo, da se zakoni, ki so usodnega pomena za vse prebivalce te države, sprejemajo brez cilja in strategije, z lažnimi argumenti, obvodi okrog zakonodaje in strelovodom za kritike v obliki lažnega “sredinskega” trojčka, ki si s tem kupuje zanj boljši kadrovski razrez ministrstev.
Morda bi morali kar to vprašanje postaviti na posvetovalni referendum.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.