Pred sedežem borze NASDAQ (na newyorškem Times Squaru) je bilo v četrtek veselo. Kotirati so začele delnice proizvajalca čipov za umetno inteligenco Cerebras Systems. Borzni debi je bil zelo uspešen, tečaj delnice je poskočil vse do 386 dolarjev, dan pa so končale pri 311 dolarjih, kar je 68 odstotkov nad ceno z javne ponudbe delnic (185 dolarjev). Tržna vrednost podjetja je bila (pri tečaju 311 dolarjev) 67 milijard dolarjev. To je največji tehnološki IPO (javna prodaja delnic) v ZDA po letu 2019 in seveda nov dokaz, da je zanimanje vlagateljev za vse, kar je povezano z umetno inteligenco, še vedno izjemno. Kot je znano, naj bi še letos IPO izvedla tudi Anthropic in OpenAI. Foto: Reuters
Britanski premier Keir Starmer po volilnem porazu kljub pozivom njegovih laburistov vztraja na položaju, medtem pa se ugiba, kdo bi ga lahko izzval. Ko se je v četrtek v tem krogu kandidatov pojavil župan Manchestra Andy Burnham, ki bi se utegnil požvižgati na fiskalno vzdržnost, to obvezniškim trgom ni bilo všeč, pod pritiskom pa je bil tudi britanski funt, ki je v zadnjem tednu v primerjavi z dolarjem izgubil največ po novembru 2024 oziroma zmagi Trumpa na ameriških volitvah. Še bolj skrb vzbujajoče je padanje britanskih obveznic, kar posledično povzroča rast njihovih zahtevanih donosnosti do dospetja. Pri 10-letni je donosnost že 5,18-odstotna, pri 30-letni 5,85-odstotna, največ po letu 1998.
Oglas
Za finančne trge je še naprej zelo pomembno, kaj se dogaja v Hormuški ožini. Iraški minister za nafto je izjavil, da je Iran aprila skozi ožino izvozil 10 milijonov 159-litrskih sodov nafte, kar je seveda veliko premalo, da bi zapolnil vrzel, ki je nastala po začetku spopada. Ker še vedno obstaja tveganje ponovne vojaške zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu, poleg tega pa srečanje med Šijem in Trumpom ni prineslo rešitve glede skorajšnjega odprtja Hormuške ožine, cene nafte ostajajo precej nad 100 dolarji za 159-litrski sod. Foto: Reuters
Krepijo se stave, da bo Fed obresti višal
Neugodna gibanja je opaziti tudi na preostalih obvezniških trgih. Pri nemški desetletni obveznici je donosnost porasla na 3,16 odstotka. Tudi Slovenija hodi po robu javnofinančne vzdržnosti, a ji finančni trgi še zaupajo. Pribitek na nemške desetletne obveznice je le 43 bazičnih točk. Če v Veliki Britaniji nemir povzročajo politični pretresi, jih drugod ob fiskalni nedisciplini seveda predvsem cene nafte, ki vztrajajo nad 100 dolarji (brent je zdaj celo spet tik pod 110 dolarji), rešitve konflikta na Bližnjem vzhodu pa ni na vidiku. Inflacija dviguje glavo in težko je verjeti, da gre le za prehoden pojav. V ZDA je bila aprila rast cen življenjskih potrebščin na letni ravni 3,8-odstotna, indeks cen proizvajalcev (PPI) pa je porasel celo za šest odstotkov. Mesečna (aprilska) PPI-inflacija je bila 1,4-odstotna, kar je največ po marcu 2022. Ameriška centralna banka, ki jo od petka vodi Kevin Marsh, bo pod pritiskom. Če je bila še pred tednom dni verjetnost, da bo Fed ob koncu leta zvišal obresti, minimalna, je zdaj že 40-odstotna.
Hud padec srebra; dolar pridobival
Vodilni svetovni delniški indeksi so se ob vseh teh pomislekih ob koncu tedna obrnili navzdol. Spomnimo: finančnih trgov v aprilu in prvi polovici maja ni kaj dosti motilo, da so se cene nafte zasidrale nad mejo sto dolarjev, zdaj, ko se močno dvigujejo zahtevane donosnosti vladnih obveznic (ne le britanskih in ameriških, tudi nemških in japonskih, kjer vlagatelji pri 30-letni obveznici zahtevajo rekordno 4,085-odstotno donosnost), pa so se stvari začele zaostrovati. Prav vsi naložbeni razredi z izjemo nafte so zadnji teden izgubljali, tudi zlato, čeprav bi ga v teoriji morala višja inflacijska pričakovanja poslati navzgor. Srebro je v petek izgubilo celo devet odstotkov vrednosti. Ameriški dolar se je okrepil, saj nekateri pričakujejo, da bo obrestna mera Fed funds konec leta višja za 25 ali celo za 50 bazičnih točk.
Jensen Huang, prvi mož Nvidie, je bil del ameriške delegacije, ki je obiskala Kitajsko, kamor Nvidia zaradi ameriških izvoznih omejitev ne sme prodajati svojih najnaprednejših čipov. Trump je povedal, da jih Kitajska niti noče več kupovati in bo raje razvila svoje polprevodnike. Nvidia bo v sredo objavila četrtletne rezultate, pričakovanja so znova zelo visoka, tržna vrednost podjetja pa že skoraj 5,5 bilijona dolarjev. Foto: Reuters
V sredo bo Nvidia poročala o četrtletnih rezultatih
Z izjemo indeksa S & P 500 (pozitivni niz je podaljšal že na sedem tednov, kar je največ po decembru 2023) so se vsi vodilni svetovni delniški indeksi v zadnjem tednu znižali, predvsem v petek pa je bilo opaziti veliko rdeče barve. Indeks ameriških polprevodniških delnic (Philadelphia SE Semiconductor Index) se je znižal za štiri odstotke in je s tem le končal silovit vzpon, ki ga je od marčevskega dna dvignil za več kot 50 odstotkov. Vse oči so zdaj uprte v Nvidio, ki bo v sredo objavila četrtletne rezultate. Skoraj ni dvoma, da bodo številke spet izjemne, vendar pa je vprašanje, koliko imajo delnice še prostora za rast, saj se tržna vrednost podjetja približuje šestim bilijonom dolarjev. Izvršni direktor Jensen Huang napoveduje skupno za bilijon dolarjev naročil za platformi Blackwell in Vera Rubin v letih 2026 in 2027.
V zadnjem tednu je šel na Wall Streetu bolj kot ne navzgor le še energetski sektor (+6,8 %). Delnice Exxon Mobila so letos za skoraj 30 odstotkov v plusu, s čimer je dividendna stopnja padla pod tri odstotke in je najnižja po letu 2014. Foto: Reuters
SpaceX na borzi Nasdaq že 12. junija?
UI-navdušenje je bilo na borzi Nasdaq (in pred njo) opazno tudi v četrtek, ko je svojo borzno pot začel proizvajalec čipov za umetno inteligenco Cerebras Systems. Borzni debi je bil zelo uspešen, tečaj delnice je poskočil vse do 386 dolarjev, dan pa so delnice končale pri 311 dolarjih, kar je 68 odstotkov nad ceno z javne ponudbe delnic (185 dolarjev). Tržna vrednost podjetja, ki je imelo lani za 76 odstotkov več prihodkov (510 milijonov dolarjev) kot leto prej, je bila (pri tečaju 311 dolarjev) 67 milijard dolarjev. To je največji tehnološki IPO (javna prodaja delnic) v ZDA v letu po letu 2019. Že v naslednjem mesecu (Reuters poroča, da že 12. junija) bi lahko videli IPO Muskovega podjetja SpaceX, ki bi lahko podjetje ovrednotil na 1,75 bilijona dolarjev. Delničarji družbe SpaceX so pred dnevi odobrili cepitev delnice v razmerju 1 proti 5.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
49.526 točk (-0,2 %)
S & P 500 (New York)
7.409 točk (+0,1 %)
NASDAQ (New York)26.225 točk (-0,1 %)STOXX 600 (Evropa)
606,9 točke (-0,8 %)
DAX (Frankfurt)
23.950 točk (-1,6 %)
Nikkei (Tokio)61.409 točk (-2,1 %)SBITOP (Ljubljana)2.998 točk (+0,1 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,59 % (+19 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,59 % (+24 baz. točk)dolarski indeks97,8 točke (-0,7 %)EUR/USD
1,1626 (-1,5 %)
bitcoin
78.150 USD (-3,2 %)
nafta brent
109,2 USD (+7,6 %)
zlato4.561 USD (-3,6 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,548 %; 2,239 %
Nov rekord na Ljubljanski borzi
Slovenski SBI TOP je v četrtek postavil novo rekordno vrednost in dan končal pri 3021 točkah, v petek pa se je spustil pod mejo 3000 točk, potem ko so se za skoraj pet odstotkov pocenile Petrolove delnice (tečaj: 53 evrov). Čisti dobiček Petrola se je v prvih treh mesecih letos zaradi kaosa, ki je vladal po vojni v Iranu, medletno znižal za 73 odstotkov. Novomeška Krka je imela v letošnjem prvem četrtletju za 24 odstotkov višji dobiček iz poslovanja (prvič za več kot 150 milijonov evrov), vendar 21 odstotkov manj čistega dobička, ki je znašal 121 milijonov evrov. Prihodki so bili s 566 milijoni rahlo višji od pričakovanj. Ob močnejšem rublju so za 28 odstotkov porasli prihodki na ruskem trgu. Tečaj Krke je pri rekordnih 258 evrih, kar je točno 40 odstotkov več kot lani sredi maja.
858 dni od rojstva ChatGPT-ja je indeks NASDAQ poskočil za 129 odstotkov, medtem ko je v 90. letih isti indeks 858 po uvedbi brskalnika Netscape (leta 1994) pridobil 155 odstotkov. Če se zgodovina ponavlja (oziroma rima), potem bi lahko bikovski trend trajal še nekaj let. Foto: EPA
Leta 2030 pok balona in medvedji trend?
Za konec še napoved, ki naj služi bolj kot opomnik, da gre seveda lahko na borzah kdaj tudi več let kaj narobe, na kar številni vlagatelji (ob izjemnih donosih v zadnjih letih) morda pozabljajo. Mary Ann Bartels, glavna strateginja pri investicijski družbi Sanctuary Wealth, pričakuje, da bo indeks S & P 500 do leta 2030 še močno pridobival in se povzpel na 10 tisoč ali celo 13 tisoč točk, po letu 2030 pa bo vstopil v sekularni medvedji trg, torej v daljše mračno obdobje, v katerem delnice tudi do dve desetletji skoraj ne bi prinašale donosov. “Tokratni cikel se bo končal v balonu,” pravi in napoveduje podoben scenarij, kot se je zgodil pred 25 leti. Po poku balona spletnih podjetij so namreč delnice kakšno desetletje bolj kot ne stagnirale.
“Smo v dolžniški krizi, trgi pa izgubljajo potrpljenje, da bodo vlade rešile svoje fiskalne težave in znižale dolg. V številnih državah so donosnosti 10-letnih obveznic dosegle nove večletne vrhove ,” je na omrežju X zapisal Robin Brooks z Inštituta za mednarodne finance (IIF).
Oglas