Thomasa Manna v filmu Očetnjava (Vaterland) odlično upodobi Hanss Zischler (desno). Film poljskega režiserja Pawła Pawlikovskega je bil na filmskem festivalu v Cannesu premierno predvajan pretekli četrtek. Foto: Kino Świat/Agata Grzybowska
Dogajanje filma Očetnjava (Vaterland oziroma v angleškem prevodu Fatherland) v režiji poljskega režiserja Pawła Pawlikovskega je postavljeno v čas po drugi svetovni vojni, ko v porušeni Nemčiji leta 1949 slavijo 200. obletnico rojstva J. W. von Goetheja. Ob tej priložnosti se v Evropo vrne ikona nemške književnosti, nobelovec Thomas Mann (Hanss Zischler), s katerim imata obe nastajajoči nemški državi različne načrte.
Oglas
Na poti od Frankfurta do Weimarja ga spremlja njegova hčerka Erika (Sandra Hüller). V črno-belem filmu, ki ob velikem scenografskem delu rekonstruira povojno podobo države, režiser izkoristi vse svoje dokumentaristično znanje. Gledalec na trenutke pomisli, da gleda dokumentarne posnetke zbombardiranih mest, znotraj katerih je dovolj nedotaknjeno okolje politične nomenklature in tudi umetnosti.
Hčer Eriko Mann upodobi Sandra Hüller. Foto: Kino Świat/Agata Grzybowska
V filmu, ki se ne izogne Mannovi zasebnosti, se Pawlikovski dotika vsega – vprašanj, ki so ostala neodgovorjena, odnosa umetnikov do nacizma (k njemu na sprejemu pristopita Wagnerjeva vnuka in ga, kot drugega največjega občudovalca dedove glasbe, prosita za pomoč pri ponovnem oživljanju festivala v Bayreuthu) in njihovih povojnih položajev, nastajanja dveh držav, v eni od katerih bo vladal kapitalizem ameriškega tipa, v drugi komunizem sovjetskega tipa. Kaj lahko stori umetnik “v požaru svetov”, kot piše življenjepisec še enega nobelovca Iva Andrića?
Film Očetnjava so v celoti posneli na Poljskem. Foto: Kino Świat/Agata Grzybowska
Film se osredotoča na oba glavna lika, tudi na brezhibno Eriko, prevajalko, igralko, pisateljico, ki v čezoceanskih pogovorih s svojim obrazom in zgolj držo telesa razkriva družinsko tragedijo. Nekoliko zmotijo časovne netočnosti, najbolj smrt Klausa Manna prav v Cannesu maja 1949, ki jo je Pawlikovski, najbrž da bi zgostil družinsko dinamiko, premaknil za nekaj mesecev.
Nemški kritiki v Cannesu so imeli tudi pripombe na rekonstrukcijo časa in osebnosti iz nemške zgodovine, a najbrž se je prav zato dinastije Mann lotil Nenemec in ob filmih Ida in Hladna vojna posnel novo filmsko mojstrovino.
Oglas