Policisti med petkovim protestom proti reformi v Buenos Airesu. Foto: EPA

Policisti med petkovim protestom proti reformi v Buenos Airesu. Foto: EPA

Kritiki menijo, da gre za izkoriščevalsko reformo, ki koristi le bogatim.

Reforma trga dela oziroma tako imenovani zakon o modernizaciji dela je eden glavnih projektov predsednika Mileia, ki je pozdravil sprejetje zakona. “Zgodovinsko. Imamo modernizacijo dela,” je zapisal na omrežju X.

Omogočanje 12-urnega delovnika, omejena pravica do stavke

Pred tem je Milei trdil, da je obstoječa delovna zakonodaja preveč rigidna in delodajalce odvrača od formalnega zaposlovanja. Novi zakon med drugim omogoča do 12-urni delovnik, znižuje odpravnine, omejuje pravico do stavke in zmanjšuje davke za delodajalce, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Opozicija in sindikati so pred sprejetjem zakona zavračali navedbe, da bodo spremembe prinesle nova delovna mesta. Opozorili so na vztrajanje gospodarske stagnacije oziroma na upadanje potrošnje in industrijske aktivnosti.

Kritiki zakonodaje tudi pravijo, da bo še poglobila prekarnost, pri čemer v tej južnoameriški državi že zdaj 40 odstotkov delavcev nima uradne pogodbe o zaposlitvi.

Predlagane spremembe so pred kongres v Buenos Airesu sredi meseca zvabile številne protestnike, demonstracije pa so se sprevrgle v nasilje.

Milei je položaj predsednika prevzel decembra 2023, ob tem pa obljubil oživitev šepajočega argentinskega gospodarstva. Odtlej je skrčil javno porabo in pospešil deregulacijo.

Oglas