Pogled na glavni šotor med podiranjem (evropskega) rekorda. Foto: Organizator

Pogled na glavni šotor med podiranjem (evropskega) rekorda. Foto: Organizator

V duhu praznovanja svetovnega dne harmonike, ki mu je posvečen 6. maj, je letos v Sloveniji potekal kar pravi mesec harmonike. V sklopu tega dogajanja velenjska Vista že od sredinega jutra ni mirovala, saj se je podiranja Guinnessovega rekorda v neprekinjenem igranju na harmoniko lotil Robert Goter. Po več kot treh dneh igranja – za uradni rekord je moral igrati 80 ur, 53 minut in 29 sekund – mu je to tudi uspelo, nato pa je postavil še nov mejnik z več kot 83 urami neprekinjenega igranja.

Oglas



Sorodna novica
Robert Goter podrl Guinnessov rekord – na harmoniko je neprekinjeno igral več kot 83 ur

A to je bil le eden od dveh rekordnih izzivov, ki si jih je zastavil. Goter se je namreč odločil, da podpre tudi rekord v skupinskem igranju harmonike, za katerega bi bilo potrebnih več kot 5282 harmonikarjev. Velenje je tako postalo prizorišče enega največjih glasbenih dogodkov pri nas, kjer se je več tisoč harmonik združilo v skupen cilj – zapisati se v zgodovino.

V nedeljo so se tako že od jutranjih ur na prizorišče začeli zgrinjati harmonikarji vseh generacij, z glasbili na ramenih in v kovčkih. Vzdušje se je stopnjevalo ves dan, čeprav se je glavni del dogajanja začel šele ob 15. uri. Na Visti pa kljub čakanju ni bilo niti trenutka tišine – za ogrevanje občinstva sta poskrbela ansambla Potepini in Čuki, ki sta že dopoldne in zgodaj popoldne napolnila prizorišče z glasbo. Po uradnem delu pa so glasbeno dogajanje stopnjevali še Poskočni muzikanti, Stil, Alpski kvintet in Gadi.

4066 harmonik za evropski rekord

Harmonikarji so pred poskusom rekorda ogrevali svoje prste in harmonike. Foto: MMC RTV SLO/Patricija Luzar

Harmonikarji so pred poskusom rekorda ogrevali svoje prste in harmonike. Foto: MMC RTV SLO/Patricija Luzar

Nekaj minut po 15. uri pa je sledil vrhunec dneva, ko je 4066 harmonik ubrano zaigralo legendarno skladbo Na Golici Ansambla bratov Avsenik, eno najbolj prepoznavnih instrumentalnih skladb na svetu, ki nosi tudi naziv zlate viže 20. stoletja. Že sam trenutek pred začetkom je bil izrazito napet in organizacijsko natančen, saj so se harmonikarji začeli zbirati pod velikim belim šotorom že okoli 14. ure. Tam je potekalo zadnje usklajevanje – razvrščanje po sekcijah in usmerjanje posameznih skupin na natančno določena mesta. Glede na izjemno število udeležencev je bilo to ključno, saj je bilo jasno, da se lahko le z natančno organizacijo zagotovi, da bo skupno igranje sploh izvedljivo.

Ob prvih taktih Na Golici, ki sta jo ustvarila brata Slavko Avsenik in Vilko Ovsenik, je prizorišče v trenutku napolnil močan, enoten zvočni val. Skladba, sicer znana po svojem živahnem in poskočnem ritmu ter izraziti melodiji, ki jo marsikdo prepozna že po prvih tonih, je v tej množični izvedbi tako dobila povsem novo izvedbo. Namesto posameznih glasov je nastala gosta zvočna celota, ki je napolnila celotno Visto in se razširila tudi zunaj prizorišča.

Zvok več tisoč harmonik je deloval močno, a hkrati presenetljivo urejeno. Kljub velikemu številu nastopajočih je melodija ostala razločna in jasna, kar je ustvarjalo vtis, da glasba prihaja iz enega samega ogromnega orkestra. Obiskovalci so dogajanje spremljali z navdušenjem – številni so poskušali posneti trenutek, drugi so ploskali v ritmu, nekateri pa so preprosto obstali in poslušali, kako se prizorišče polni z zvokom harmonik. Ko je zadnji del skladbe počasi potihnil, je sledil bučen aplavz, ki je potrdil, da je bil to osrednji trenutek dneva, ne glede na to, da svetovni rekord ni bil dosežen.

Udeleženci so občutek ob skupnem igranju opisovali kot izjemno izkušnjo. “Najlepši občutek je, ko vsi skupaj zaigramo kot eno. Ko zaslišiš toliko harmonik hkrati, dobiš kurjo polt. Med igranjem so se mi v očeh začele nabirati solze. Mislim, da bomo ta trenutek vsi še dolgo pomnili,” je povedala ena izmed udeleženk.

Slovenija je dežela harmonike

Trenutki pred začetkom skupinskega igranja. Foto: MMC RTV SLO

Trenutki pred začetkom skupinskega igranja. Foto: MMC RTV SLO

Na prizorišču je bila prisotna tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je tudi sama nekoč igrala klavirsko harmoniko. V svojem govoru je poudarila, da dogodek predstavlja simbolno dejanje povezovanja. Dodala je, da Guinnessov svetovni rekord sicer ostaja v rokah Kitajske, kjer je hkrati zaigralo 5282 harmonikarjev, a je bil po njenem mnenju bistven predvsem občutek skupnosti. “Danes nismo tukaj zaradi številke, ampak zaradi srca, glasbe in neverjetne zgodbe naroda z veliko dušo,” je dejala. “Dokazali smo, da je Slovenija dežela harmonike, dežela ljudi, ki znamo stopiti skupaj, in čeprav Guinnessov rekord ni prišel v naše roke, sem prepričana, da smo dosegli prav tako nekaj veličastnega – slovenski in evropski rekord. Harmonika pa pri nas ni le glasbilo, je del naše identitete, tradicije in domačnosti,” je še povedala predsednica.

Na vprašanje, ali se bodo dogodka udeležili znova, so bili odgovori skoraj enotni. Večina je dejala, da bi brez oklevanja znova sodelovala.

Tudi Robert Goter, idejni oče projekta, je poudaril, da je bil dogodek zasnovan kot spodbuda in dokaz, da so meje še vedno premakljive. Ob tem je pojasnil, da ideja iz želje po večji prepoznavnosti harmonike: “Če imamo najboljše športnike na svetu, zakaj ne bi imeli še rekorda v najbolj množičnem ansamblu harmonikarjev?” Poudaril pa je, da rezerve še obstajajo, in dodal, da je bil letošnji dogodek tudi nekakšen preizkus za prihodnost. Prepričan je, da bi lahko že prihodnje leto na prizorišču zbralo dvakrat več harmonikarjev.

Utrip udeležencev

Udeleženci so poudarjali, da so bile priprave ključne predvsem zaradi velikega števila nastopajočih in zahtevnega usklajevanja. Kot so pojasnili, so se na rekord pripravljali dalj časa, tako na skupinskih vajah v društvih kot tudi doma, kjer so številni večkrat ponavljali skladbo Na Golici, da bi dobili pravi občutek za tempo. “Pri tako velikem številu harmonikarjev ni pomembno samo, da znaš pesem odigrati, ampak predvsem to, da vsi držimo isti ritem in poslušamo drug drugega,” so poudarili udeleženci. Dodali so, da so bile vaje potrebne, saj se pri tolikšni množici hitro pojavijo zmeda in razhajanja v ritmu, zato je bilo nujno stalno prilagajanje skupini. “Ko igraš sam, je drugače, tukaj pa se moraš res prilagoditi skupini,” so povedali in dodali, da so največ časa namenili prav usklajenosti in natančnim začetkom, saj je bilo ključno, da vsi začnejo igrati istočasno. Kljub zahtevnosti pa so ocenili, da so bili na dogodek dobro pripravljeni in da je skupno igranje zaradi tega potekalo bolj usklajeno, kot so sprva pričakovali.

Občutek je neverjeten, na levi strani vidiš harmonike, na desni strani vidiš harmonike, povsod okoli sebe vidiš harmonike. Povsod okoli sebe pa vidiš tudi ljudi, ki uživajo v isti glasbi.

Ena izmed udeleženk

Sodelovanje pri tako velikem dogodku so udeleženci opisovali kot izjemno in redko doživetje, ki ga je težko primerjati s klasičnimi nastopi. Eden izmed harmonikarjev, ki glasbilo igra že 60 let, je ob pogledu na množico dejal: “Čeprav igram harmoniko že več kot pol stoletja, ne vem, ali sem skupaj v življenju videl toliko harmonik kot danes. Zagotovo pa jih še nikoli nisem videl toliko na enem mestu.” Drugi udeleženci so poudarili predvsem občutek povezanosti in skupne energije, ki se ustvari ob igranju v tako veliki skupini. “Vesela sem, da sem danes tukaj med toliko harmonikarji. Takšnega dogodka ne doživiš pogosto in res je poseben občutek, ko vidiš toliko ljudi, ki jih povezuje ista ljubezen do glasbe. Že samo vzdušje ti da dodatno energijo in motivacijo,” je povedala ena izmed udeleženk. Drugi so izpostavili, da je bil prizor na Visti izjemen: “Občutek je neverjeten, na levi strani vidiš harmonike, na desni strani vidiš harmonike, povsod okoli sebe vidiš harmonike. Povsod okoli sebe pa vidiš tudi ljudi, ki uživajo v isti glasbi.”


Harmonika za številne ni le glasbilo. Foto: MMC RTV SLO

Harmonika za številne ni le glasbilo. Foto: MMC RTV SLO

Poleg tega so udeleženci poudarili tudi pomen harmonike in slovenske glasbe v njihovem življenju. Po njihovih besedah harmonika ni le glasbilo. “Zame harmonika ni samo glasbilo, ampak del naše tradicije in kulture. Lepo je videti toliko mladih, ker to pomeni, da harmonika pri nas še dolgo ne bo zamrla,” so povedali, drugi pa so dodali, da jih nanjo vežejo številni spomini iz otroštva in družinskih praznovanj. Kot so še izpostavili, harmonika Slovence povezuje, saj ob domačih melodijah ljudje spontano zapojejo in se nasmehnejo.

“Dogodek je bil res zanimiva izkušnja, čeprav je bilo na trenutke tudi nekoliko zahtevno. Pri tolikšnem številu harmonikarjev se lahko ritem zelo hitro začne križati, zato moraš ves čas poslušati ljudi okoli sebe in se prilagajati skupini. Sam sem sicer vajen nastopati pred občinstvom, ampak me je bilo na začetku zaradi vse gneče in velike množice vseeno malo strah. Bil sem tudi nekoliko skeptičen, ker v šotoru ni bilo zvočnikov, da bi se ritem bolje slišal, zato sem se bal, da bomo težko ostali usklajeni. Na koncu je vseeno nekako steklo in mislim, da smo se vsi res potrudili, da je zvenelo čim bolje,” je dejal Nejc Koračin iz Ansambla Zaplet.

Tako harmonikarji kot obiskovalci so se v Velenje pripeljali z vseh koncev Slovenije, niso manjkali ne Primorci, Gorenjci, Štajerci, Notranjci, Prekmurci in ne Dolenjci. Dogodka se je udeležilo tudi kar lepo število znanih glasbenikov, med njimi Silvo Pliberšek, Darja Gajšek, Denis Barbo (Novi spomini), Ljubica Špurej Jazbinšek (Zaka’ pa ne), Martin Juhart (Poskočni muzikanti), Luka Konečnik (Polkaholiki), Boštjan Konečnik, Denis Petan (Ansambel Petan) in Gašper Marič (Ansambel Aktual) in Tilen Anderlič (Ansambel Stil).

Oglas