Iranski zunanji minister Abas Aragči. Foto: Reuters
“Če nas ZDA napadejo, imamo vso pravico, da se branimo,” je dejal v intervjuju za ameriško televizijo CBS.
Če bomo soočeni z “dejanjem agresije”, bo vsak odgovor “upravičen in legitimen”, je poudaril. “Naše rakete ne morejo doseči ameriških tal, zato moramo očitno najti drugo rešitev (…) in udariti ameriško oporišče v regiji,” je dodal.
“Dobra možnost” za dosego rešitve?
Obenem je izrazil prepričanje, da obstaja “dobra možnost” za rešitev spora z Washingtonom po diplomatski poti. Pričakuje, da se bodo pogovori z ZDA nadaljevali kmalu, verjetno v četrtek, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
“Nadaljujemo pogajanja, hkrati pa si prizadevamo za elemente sporazuma in oblikovanje prvega osnutka besedila,” je Aragči dejal v intervjuju za CBS. “Verjamem, da še vedno obstaja dobra možnost za dosego diplomatske rešitve na način, ki bo koristil vsem,” je dejal in dodal, da ima Iran “kot suverena država polno pravico odločati” o bogatenju urana.
Ameriški portal Axios, ki se sklicuje na neimenovane ameriške uradnike, je poročal, da so ZDA pripravljene na nov krog pogovorov z Iranom v petek v Ženevi, če bodo v naslednjih 48 urah prejele podroben iranski predlog sporazuma. Dodali so, da je sedanji diplomatski pritisk verjetno zadnja priložnost, ki jo bo dal ameriški predsednik Donald Trump Iranu pred začetkom obsežne ameriško-izraelske vojaške operacije, katere tarča bi bil lahko iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Medtem je Oman potrdil, da bodo ameriško-iranski pogovori potekali v četrtek v Ženevi. Aragči naj bi se srečal z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom.
Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej. Foto: Reuters
Kot danes poroča časnik New York Times, Iran kljub pogajanjem verjame, da je ameriški vojaški napad “neizogiben in neizbežen”. Iran je razvil obrambni in odzivni načrt, z balističnimi raketami, ki so že nameščene na njegovi zahodni meji z Irakom in vzdolž južne obale v Perzijskem zalivu, poročanje časnika, ki se sklicuje na več virov iranske revolucionarne garde, povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.
Po teh navedbah bi bile rakete “sposobne zadeti Izrael” in doseči ameriška oporišča v regiji. Poleg tega naj bi iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej izdal vrsto ukazov za organizacijo notranje linije nasledstva v primeru napada na režim s “štirimi ravnmi nasledstva” za vsak višji vojaški in vladni položaj. Razmišlja se tudi o scenariju, v katerem bi bil sam ubit, povzema Ansa.
Nadaljevanje novih protestov
Na več univerzah v Iranu, tudi na elitni univerzi za tehnologijo v Teheranu, so v soboto vnovič potekali večji protivladni protesti, ki so se danes nadaljevali. Protestniki so se ponekod spopadli z vladnimi milicami, več ljudi pa je bilo pridržanih.
Študentski protesti po Iranu so se začeli stopnjevati ta teden, ko mineva 40 dni od vrhunca prejšnjih nemirov, v katerih je bilo 8. in 9. januarja ubitih več tisoč ljudi. Proteste je decembra lani sprožila huda finančna kriza v državi, nato pa so prerasli v protivladne demonstracije.
Protesti so danes potekali na več univerzah v Teheranu in v drugih mestih, tudi v drugem največjem iranskem mestu Mašhad na severovzhodu države.
Na demonstracijah in shodih so skandirali slogane, kot so “Dol z Alijem Hamenejem”, iranskim vrhovnim voditeljem, “Revolucionarna garda! Vi ste Islamska država Irana”, pa tudi slogane v podporo sinu pokojnega strmoglavljenega zadnjega iranskega šaha Rezi Pahlaviju, ki živi v ZDA.
Zahtevali so tudi izpustitev vseh, ki so jih zaprli med protivladnimi protesti, in preklic smrtnih obsodb, ki so jih izrekli nekaterim od njih, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Na najmanj treh univerzah v Teheranu so izbruhnile napetosti s študenti, ki podpirajo oblasti. Glede na videoposnetke na družbenih omrežjih in izjave študentskih skupin so člani vojaškega krila iranske revolucionarne garde vdrli na univerze ter “napadli in pretepli” študente, ki so protestirali. Aktivisti trdijo tudi, da so aretirali več deset študentov.
“Študenti, kričite za svoje pravice”
Do spopadov s provladnimi milicami naj bi po navedbah aktivistov prišlo tudi prvi dan protestov v soboto, ko se je z enomesečno zamudo na iranskih univerzah začel nov semester.
Pojavile so se tudi preverjene fotografije, ki prikazujejo miroljuben protest sedenja na Univerzi Šahid Behešti v prestolnici. S skandiranjem proti vladi so protestirali tudi na teheranski tehnološki univerzi Amir Kabir.
Protest je potekal tudi v drugem največjem iranskem mestu na severovzhodu države Mašhadu, kjer naj bi študenti skandirali: “Svoboda, svoboda! Študenti, kričite za svoje pravice!” Pozneje čez dan so poročali tudi o obsežnih demonstracijah na drugih lokacijah.
Trump spodbuja protestnike
Ameriški predsednik Donald Trump je v preteklosti izražal podporo protestnikom, celo spodbujal jih je z obljubo, da je “pomoč že na poti”. Sobotni protesti so tako izbruhnili v času, ko se iranske oblasti pripravljajo na morebitno vojno z ZDA.
Medtem ko opozicija v tujini vztrajno poziva predsednika Trumpa, naj uresniči svoje grožnje in napade njihovo domovino, druge opozicijske skupine v samem Iranu nasprotujejo zunanjemu posredovanju.
Donald Trump spodbuja protestnike, rekoč, da je pomoč že na poti. Foto: Reuters
Bodo ZDA napadle?
ZDA medtem krepijo svojo vojaško prisotnost v regiji, predsednik Trump pa je povedal, da razmišlja o omejenem vojaškem napadu na Iran.
Ameriški in iranski pogajalci so se ta teden v torek sešli v Švici in po sestanku dejali, da je bil dosežen napredek glede omejitve iranskega jedrskega programa. Poročanju o napredku navkljub pa je Trump po srečanju dejal, da bo svet “v prihodnjih verjetno 10 dneh” izvedel, ali bo z Iranom dosežen dogovor ali pa bodo ZDA izvedle vojaško akcijo.
Veliki protesti zaradi gospodarskih težav
Protesti prejšnji mesec so se začeli zaradi gospodarskih težav in kmalu so se razširili ter postali največji od islamske revolucije leta 1979.
Ameriška organizacija Tiskovna agencija aktivistov za človekove pravice (Human Rights Activists News Agency – HRANA) je sporočila, da je bilo med januarskimi protesti ubitih 6159 ljudi, vključno s 5804 protestniki, 92 otroki in 214 vladnimi ljudmi.
Iz omenjene organizacije so sporočili, da preiskujejo še 17.000 prijavljenih smrtnih žrtev.
Iranske oblasti: Pobijali so “izgredniki”
Iranske oblasti na drugi strani pa so konec prejšnjega meseca sporočile, da je bilo ubitih več kot 3100 ljudi, in sicer velika večina pripadnikov varnostnih sil ali mimoidočih, ki so jih napadali “izgredniki”.
Iran je pomorske in letalske sile članic EU-ja razglasil za teroristične organizacije
Iran je pomorske in letalske sile članic Evropske unije razglasil za teroristične organizacije, potem ko je EU v četrtek iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam takšnih organizacij. Na iranskem zunanjem ministrstvu menijo, da je odločitev Bruslja v nasprotju s temeljnimi načeli Ustanovne listine Združenih narodov. Kot dodajajo, je revolucionarna garda eden od stebrov iranskih oboroženih sil.
Oglas