Čebele v panju. Foto: BoBo
Generalna skupščina ZN-a je 20. maj za svetovni dan čebel razglasila leta 2017 na pobudo in zaradi prizadevanj Slovenije, prvič pa smo ga zaznamovali leta 2018.
Oglas
Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Skupaj s čebelami za ljudi in planet – partnerstvo, ki nas vse ohranja, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. “Čebele in ljudje že tisočletja delijo tesno in razvijajočo se vez, ki jo oblikujejo načini, kako so se skupnosti po vsem svetu zanašale na čebele za hrano in preživetje, pri čemer so čebele pogosto postale del njihove kulturne identitete,” so poudarili pri Organizaciji ZN-a za hrano in kmetijstvo (FAO).
Ob tem so opozorili na zmanjševanje števila čebel, opraševalcev in drugih žuželk. “Današnji dan nam ponuja priložnost, da spodbujamo ukrepe, ki bodo zaščitili in izboljšali opraševalce in njihove habitate, izboljšali njihovo številčnost in raznolikost ter podprli trajnostni razvoj čebelarstva,” so dodali.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč ob svetovnem dnevu poudarja, da čebele v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev žal ne morejo več preživeti. Njihov obstoj močno ogrožajo podnebne spremembe, pesticidi, intenzivno kmetijstvo in bolezni. “Čebelarji ste med ključnimi varuhi prehranske prihodnosti sveta, zato je pozitivna novica z začetka tega leta ta, da Evropa končno dopušča neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. Verjamem, da bo Slovenija prva država v Evropi, ki bo to podporo čebelarjem dejansko namenila, in to že v letu 2027,” je poudaril.
Foto: BoBo
“Trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev”
Vnovič je opozoril tudi na težave s ponarejenim medom, ki ga je po podatkih Evropske komisije na evropskem trgu kar 47 odstotkov. “Evropska politika problem zelo dobro pozna, vendar konkretnih rešitev še vedno ni. Treba je povedati odkrito: trgovski lobiji ponarejenega medu so trenutno močnejši od glasu čebelarjev. Edina prava pot je, da stopimo skupaj čebelarji in potrošniki ter s svojo izbiro jasno povemo, da ponarejenega medu ne bomo kupovali,” je pozval Noč.
Da je v skupino opraševalcev vključenih več kot 200.000 prostoživečih živalskih vrst, vključno z divjimi čebelami, muhami trepetavkami, metulji, pticami, netopirji in več kot 20.000 vrstami v naravi prisotnih čebel, pa so spomnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Dodali so, da bodo morale države članice EU-ja v okviru nove evropske uredbe o obnovi narave, sprejete leta 2024, do leta 2030 z ukrepi varstva opraševalcev ustaviti upadanje števila njihovih populacij, pozneje pa obrniti trend in zagotoviti ugodno stanje. “Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju in hitrosti upada Slovenija, skupaj z drugimi državami članicami, v naslednjem letu začenja izvajanje spremljanja stanja opraševalcev,” so napovedali.
KGZS se zavzema za sistemske podpore za opraševalni servis oz. za plačilo na panj
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so poudarili, da v Sloveniji brez slovenskih čebelarjev ne bo mogoče dolgoročno ohraniti populacije čebel in kakovostnega opraševanja. “Čebelarji s svojim delom opravljajo izjemno pomemben opraševalni servis, ki koristi celotni družbi, vendar za to delo danes še vedno niso sistemsko ustrezno ovrednoteni,” so navedli v sporočilu za javnost. Zato se v KGZS-ju zavzemajo za uvedbo sistemske podpore za opraševalni servis oz. za plačilo na panj, s katerim bi država priznala pomembno vlogo čebelarjev pri zagotavljanju opraševanja kmetijskih rastlin in ohranjanju ekosistemov. Takšen ukrep bi po njihovem pomenil pomembno priznanje za delo čebelarjev ter dodatno spodbudo za ohranjanje čebelarstva in zdrave populacije opraševalcev v Sloveniji.
Na ljubljanski biotehniški fakulteti pa so med ukrepi za zaščito čebel in drugih opraševalcev našteli ohranjanje habitatov, manj pesticidov in bolj trajnostno kmetijstvo. Pomembno vlogo pri podpori opraševalcem imajo tudi medovite rastline. Med njimi so našteli sončnice in ajdo.
Kot so zapisali, opraševanje omogoča pridelavo kakovostne hrane. Z upadom opraševalcev se zmanjšujeta količina in raznovrstnost pridelkov, poslabšuje se kakovost hrane, zvišujejo pa se tudi njene cene. Raziskovalci opozarjajo, da čebele in druge opraševalce danes najbolj ogrožajo izguba habitatov, pesticidi, podnebne spremembe, bolezni in onesnaževanje. “Samo zaščita medonosne čebele ni dovolj, zelo pomembni so tudi divji opraševalci,” so poudarili.
Foto: BoBo
Več dogodkov po državi
Ob svetovnem dnevu v Sloveniji potekajo številni dogodki. V Mariboru bo predsednica države Nataša Pirc Musar podelila šesto nagrado zlata čebela, najvišjo državno nagrado na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel ter drugih opraševalcev. Podelitve se bo udeležila tudi odhajajoča ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki je tudi predsednica odbora za podelitev nagrade zlata čebela.
Ljubljanska občina na Stritarjevi ulici pripravlja celodnevni program, posvečen čebelam ter drugim opraševalcem. V Domžalah, Grosuplju in Ivančni Gorici pa bodo Slovenske železnice izvedle simbolične setve sončnic kot “simbol povezovanja, trajnosti in odgovornega odnosa do okolja”.
Praznovanju svetovnega dneva se pridružujejo tudi v Cankarjevem domu, kjer bodo na posebnem dogodku zaznamovali 15-letnico začetka urbanega čebelarjenja. Za zaposlene in zunanje obiskovalce pripravljajo tudi ogled panjev na strehi Cankarjevega doma.
Svetovni dan čebel
Oglas