Ruski zunanji minister na stranskem tiru: »Z njim se nima smisla pogovarjati«

Lavrov kljub pogostim komentarjem o mirovnih pogajanjih naj ne bi sodeloval pri pogajanjih med Moskvo in Washingtonom. Foto: Matjaž Rušt

Ruski zunanji minister na stranskem tiru: »Z njim se nima smisla pogovarjati«

Ruski šef diplomacije Sergej Lavrov je skoraj popolnoma odrinjen na stranski tir pri najpomembnejšem zunanjepolitičnem vprašanju Moskve – pogajanjih o končanju ruske vojne proti Ukrajini, so ekskluzivno za Kyiv Independent razkrili trije uradniki: dva ukrajinska in ameriški.

Lavrov je bil desetletja javni obraz ruske diplomacije in eden najbolj prepoznavnih politikov v Kremlju. Od začetka ruske vsesplošne invazije je ostal eden najglasnejših zagovornikov zahtev Moskve, pri čemer je redno napadal Kijev in Zahod.

Vendar pa, kot poroča Kyiv Independent, uradniki, ki so seznanjeni s potekom pogovorov, trdijo, da Lavrov kljub pogostim komentarjem o mirovnih pogajanjih ne sodeluje pri oblikovanju komunikacije Kremlja z Washingtonom. »V osnovi Lavrov pri tem nima nobene besede; oni uporabljajo druge kanale,« je dejal visoki ukrajinski uradnik, seznanjen s pogajanji.

Kdo vodi rusko zunanjo politiko?

V središču ruskega zunanjepolitičnega aparata so po poročanju Kyiv Independenta tri osebe. Najvplivnejši med njimi je Jurij Ušakov, dolgoletni pomočnik ruskega predsednika Vladimirja Putina in eden najizkušenejših zunanjepolitičnih strategov Kremlja. Ušakov, ki je bil v preteklosti ruski veleposlanik v ZDA, velja za enega ključnih arhitektov zunanje strategije Moskve.

Lavrov je večinoma zadolžen le za izvajanje politike, ki jo zasnujejo drugje – predvsem pri Ušakovu in samem ruskem predsedniku.

Ko pa gre za pogajanja s Trumpovo administracijo, se je kot glavni kanal Kremlja do Washingtona pojavil drug človek: Kiril Dmitrijev. Dmitrijev, vodja ruskega državnega investicijskega sklada, sploh ni diplomat. Kljub temu je zdaj postal eden najpomembnejših posrednikov med Moskvo in Washingtonom.

Po besedah ukrajinskega uradnika je Dmitrijev dejansko postal neposredni kanal za Putinovo komunikacijo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovo ekipo. Je v stalnem stiku s Trumpovim odposlancem Stevom Witkoffom in je odigral ključno vlogo pri lobiranju za odločitve, ugodne za Moskvo.

Težava s pristopom Lavrova

Zmanjšana vloga Lavrova je po pisanju Kyiv Independenta očitno povezana z njegovim pretrdim pristopom do pogajanj. Tudi v javnosti je Lavrov pogosto pošiljal sporočila, ki so bila v nasprotju s širšo diplomatsko ofenzivo Moskve ali pa so jo oteževala.

Sredi aprila je Lavrov odprto izjavil, da se Rusiji ne mudi z vnovičnim zagonom pogajanj z Ukrajino. Kmalu zatem je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov javno zavzel mehkejši ton in nakazal, da je Moskva še vedno odprta za dialog.

Nekaj dni pozneje je Lavrov neposredno obtožil Trumpa, da nadaljuje politiko, ki jo je uvedel nekdanji ameriški predsednik Joe Biden. Poleg tega je Lavrov v preteklosti večkrat zmanjševal pomen namigovanj, da pogajanja napredujejo. Njegovo sporočilo je ostajalo grobo in jasno: o ruskih zahtevah se ni mogoče pogajati, vsaka rešitev pa zahteva, da jih Ukrajina sprejme. Takšna retorika je trčila ob prizadevanja Bele hiše, da bi diplomatsko sodelovanje z Moskvo prikazala kot produktivno.

Propad vrha v Budimpešti

Po teh trditvah, ki jih je pridobil Kyiv Independent, je Lavrov odigral tudi osrednjo vlogo pri propadu načrtovanega drugega vrhunskega srečanja med Trumpom in Putinom, ki bi moralo potekati oktobra v Budimpešti.

Trump je 16. oktobra objavil, da načrtuje novo vrhunsko srečanje s Putinom. Preden pa je do srečanja sploh lahko prišlo, se je Lavrov po telefonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem, ta pogovor pa je praktično pokopal celotno pobudo.

Čeprav je Bela hiša klic javno opisala kot »produktiven«, so uradniki ugotovili, da nadaljevanje priprav na vrh nima smisla, saj Moskva ni bila pripravljena na popuščanje. Kmalu zatem je Trump novinarjem dejal, da ne želi izgubljati časa.

Propadlo srečanje je v diplomatskih krogih sprožilo ugibanja, da je Lavrov izgubil naklonjenost v Kremlju in da bi lahko celo odstopil.

Trenutna vloga vodje ruske diplomacije

Lavrov je naposled ostal na položaju, vendar uradniki, seznanjeni s pogajanji, pravijo, da je dejansko odstranjen iz pogajanj. Dmitrijev je vse bolj prevzemal neposredno izvajanje moskovske strategije do Washingtona ob tesni koordinaciji z Ušakovom, kar dokazujejo tudi prisluhi njunih pogovorov. Ameriški uradnik je za Kyiv Independent potrdil, da Lavrov »nikoli ni igral velike vloge« v pogovorih z Washingtonom, čeprav je uradno še vedno ruski minister za zunanje zadeve.

Lavrov sicer še naprej vzdržuje občasne stike z Washingtonom. Tako se je 5. maja po telefonu pogovarjal z Rubiem, uradna sporočila pa so navajala pogovore o ruski vojni proti Ukrajini. »Pogovarjamo se tako z Rusijo kot z Ukrajino, da bi premostili njune razlike in vzpostavili obojestransko sprejemljive pogoje za pogajalsko rešitev,« je za Kyiv Independent povedal uradnik ameriškega State Departmenta.

Za Kijev je slabljenje vpliva Lavrova tako očitno, da ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve vidi le malo razlogov za neposreden stik z njim. »Z njim se sploh nima smisla pogovarjati,« je za Kyiv Independent sklenil ukrajinski uradnik.