Ši je Putina, ki je na Kitajsko prispel v torek zvečer po lokalnem času, pričakal pred Veliko dvorano ljudstva. Po rokovanju sta se po rdeči preprogi sprehodila mimo postrojenih kitajskih vojakov in množice mladih, ki so, podobno kot ob obisku predsednika ZDA Donalda Trumpa pred nekaj dnevi, mahali z zastavicami obeh držav ter vzklikali: “Dobrodošli!” Kitajska vojaška godba je zaigrala rusko in kitajsko himno. Foto: EPA
“Sposobni smo nenehno poglabljati medsebojno zaupanje in strateško usklajevanje z odpornostjo, ki ostaja trdna kljub preizkušnjam in težavam,” je ob sprejemu Putina v Veliki dvorani ljudstva v glavnem mestu Kitajske dejal Ši.
Oglas
Putin se je strinjal, da so odnosi med državama na tako visoki ravni kot še nikoli doslej in da lahko služijo kot zgled “obsežnega partnerstva in strateškega sodelovanja”.
“Tudi ob nenaklonjenih zunanjih dejavnikih naše sodelovanje, tudi gospodarsko, kaže močen, pozitiven zagon,” je glede na poročanje ruskih medijev dejal Putin, ki je še ocenil, da odnosi med Rusijo in Kitajsko pripomorejo k stabilnosti v svetu.
Ruski predsednik je poudaril, da se je trgovinska menjava med Rusijo in Kitajsko v zadnjih 25 letih povečala za več kot 30-krat, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Podpis izjave o krepitvi sodelovanja
Ši in Putin sta podpisala skupno izjavo o krepitvi strateškega usklajevanja med državama in poglobitvi dobrososedskega in prijateljskega sodelovanja.
Voditelja sta bila navzoča pri podpisu več kot 20 različnih dogovorov med državama. Predstavniki ruske in kitajske delegacije so podpisali dogovore s področij trgovine, tehnologije, intelektualne lastnine in znanstvenega raziskovanja.
Ši je nato v izjavi za medije dejal, da morata Kitajska in Rusija ostati strateška opora druga drugi. Napovedal je, da bosta ohranjali strateško komunikacijo in izmenjavo na vseh ravneh, okrepili pa bosta sodelovanje na področju umetne inteligence in tehnoloških inovacij.
Kitajska in Rusija bi morali odločno igrati vlogo “odgovornih velesil”, da bi zaščitili mednarodno pravičnost in se uprli “vsakemu enostranskemu ustrahovanju in dejanjem, ki spreminjajo zgodovino”, je še povedal kitajski voditelj.
Voditelja sta podpisala tudi deklaracijo o “večpolarnem svetovnem redu”, ki jo je v ruščini objavil Kremelj, poroča Reuters. V njej sta Ši in Putin opozorila, da “svetovne razmere postajajo vse kompleksnejše”. Po njunih besedah se svetovna prizadevanja za mir in razvoj spopadajo z novimi tveganji in izzivi, poleg tega pa obstaja nevarnost razdrobljenosti mednarodne skupnosti in vrnitve k “zakonu džungle”.
“Poskusi številnih držav, da bi enostransko upravljale svetovne zadeve, celotnemu svetu vsiljevale svoje interese in omejevale suvereni razvoj drugih držav v duhu kolonialne dobe, so propadli,” piše v deklaraciji, v kateri pa ni navedenih imen konkretnih držav.
Putin je Šija povabil na obisk v Rusijo prihodnje leto. Ši je sicer Rusijo nazadnje obiskal maja lani. Foto: EPA
Putin: Rusija ostaja zanesljiva dobaviteljica energije
To je letos prvi obisk v tujini za predsednika Rusije, za katero je sodelovanje s Kitajsko ključnega pomena. Kitajska je največja trgovinska partnerica Rusije in kupuje skoraj polovico njenega izvoza nafte. Putin je Šiju zagotovil, da Rusija med krizo na Bližnjem vzhodu zaradi izraelsko-ameriške vojne proti Iranu ostaja “zanesljiva dobaviteljica energije”.
Ši je v pogovoru s Putinom ocenil, da so razmere na Bližnjem vzhodu na “kritični točki” in da trenutno prehajajo iz vojne v mir, poročajo kitajski mediji. Poudaril je, da je konec sovražnosti nujen in da bi bilo nadaljevanje spora “nesprejemljivo”.
“Moj predlog za ohranjanje in spodbujanje miru na Bližnjem vzhodu v štirih točkah si prizadeva za nadaljnjo gradnjo mednarodnega soglasja in želi prispevati k umirjanju napetosti, deeskalaciji konfliktov in spodbujanju miru,” je dejal kitajski predsednik.
Ta predlog, ki ga je Ši predstavil prejšnji mesec, spodbuja mirno sobivanje, nacionalno suverenost, vladavino prava na mednarodni ravni in usklajen pristop k razvoju in varnosti.
Kritike ameriškega protiraketnega ščita
Putin in Ši sta na vrhu tudi obsodila načrte ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede protiraketnega ščita Zlata kupola ter “neodgovorno” jedrsko politiko Washingtona.
V skupni izjavi, izdani po koncu vrha, sta voditelja zapisala, da Trumpov načrt za sistem prestrezanja raket na kopnem in v vesolju ogroža svetovno strateško stabilnost, ob tem pa sta kritizirala Washington, ker je dopustil preteči pogodbo, ki omejuje jedrske arzenale ZDA in Rusije.
Pogodba je prenehala veljati februarja, Trump pa se takrat ni odzval na pobude Kremlja, da se omejitve števila bojnih glav podaljšajo za eno leto – to pa bi po mnenju nekaterih ameriških politikov ZDA oviralo pri odzivanju na jedrsko oboroževanje Kitajske.
Brez dokončnega dogovora o Moči Sibirije 2
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je za ruske medije izjavil, da se Rusija in Kitajska še nista dokončno dogovorili o več milijard dolarjev vrednem projektu izgradnje plinovoda Moč Sibirije 2, za katerega si Moskva prizadeva že leta.
Po njegovih besedah sta državi dosegli načelno soglasje glede poteka trase in načina izgradnje plinovoda, toda doreči morata še nekatere podrobnosti in pripraviti jasno časovnico projekta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ši v Pekingu gosti Putina
Oglas