Vzajemna ima več kot 440.000 delničarjev, glavni delničar je z nekaj več kot 15-odstotnim deležem Zavod za zdravstveno zavarovanje. Trenutno še ni znano, kako bo ZZZS glasoval na skupščini. Foto: BoBo
V sredo bodo na Ljubljanski borzi začele kotirati delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki ima 440 tisoč delničarjev. Delnice je treba na trgovalni (ali pa na INR) račun prenesti v dveh letih, do zdaj je to storilo manj kot dva odstotka delničarjev. Veliko prahu medtem dviga skupščina, ki bo 11. marca in na kateri se bo odločalo o napovedanih spremembah statuta Vzajemne. V ospredju bo vinkulacija delnic. Trenutno ima Vzajemna v statutu zapisano, da je za pridobitev več kot pet odstotkov kapitala potrebno soglasje uprave, po novem pa želi doseči, da je soglasje potrebno za vsakih dodatnih pet odstotkov. Za spremembo statuta je potrebno 75 odstotkov navzočih delničarjev.
Po mnenju Vida Pajiča je predlog Vzajemne primer nenavadne in škodljive prakse in poudarja, da tudi več znanstvenih in strokovnih prispevkov potrjuje negativen vpliv podobnih omejitev na vrednost delnic. Foto: MMC RTV SLO
“Nenavadna in škodljiva praksa”
“Predlagane spremembe škodijo interesom delničarjev kot tudi interesom same družbe. Uprava Vzajemne namreč predlaga drastično zaostritev vinkulacije, po kateri bi bilo za pridobitev vsakih nadaljnjih pet odstotkov kapitala potrebno soglasje poslovodstva in nadzornega sveta. To v praksi pomeni, da si vodstvo želi vzeti pravico do arbitrarnega odločanja o tem, kdo sme postati pomembnejši lastnik, kar je v sodobnem korporativnem upravljanju izjemno nenavadna in po mojem mnenju tudi škodljiva praksa,” je za MMC povedal Vid Pajič, član uprave Ilirike.
Negativen signal trgu in velika verjetnost nižje cene delnice
Takšna ureditev prinaša negativne posledice predvsem za vrednost delnice in njeno likvidnost, pravi Pajič: “Vsaka dodatna ovira pri prostem prenosu delnic namreč pošilja negativen signal trgu, da podjetje ni odprto za nove investitorje, kar avtomatično zmanjšuje investicijsko privlačnost. Manjši interes institucionalnih vlagateljev in strateških kupcev praviloma vodi v nižjo tržno ceno in večjo občutljivost tečaja na manjše posle, kar bo najbolj udarilo prav male delničarje, ki so ob preoblikovanju računali na pošteno borzno ceno in možnost učinkovite prodaje svojih deležev po najvišji možni ceni.”
Sorodna novica
S prihranki na borzo? “Dolgoročno največ tvega tisti, ki nič ne tvega.”
“Ovire, ki koristijo le ozkemu krogu ljudi”
“Dodatno me skrbi, da predlagani mehanizem po svoji vsebini močno spominja na tako imenovano ‘strupeno tableto’, ki brez jasne poslovne utemeljitve predvsem utrjuje položaj poslovodstva in nadzornega sveta. Namesto da bi se Vzajemna razvijala v smeri transparentne in moderne delniške družbe, se zdi, da se z zapiranjem pred trgom odmika od prvotno dogovorjenih namenov statusnega preoblikovanja. Menim, da so takšne poteze tudi v nasprotju s prizadevanji Ministrstva za finance in Evropske unije za razvoj kapitalskih trgov, saj namesto spodbujanja investicij postavljajo nove administrativne ovire, ki praviloma koristijo le ozkemu krogu,” nam je še povedal Vid Pajič.
Pri Vzajemni začudeni, zakaj je to postala vroča tema
Na spletnem dogodku Ljubljanske borze je bil Andrej Šercer iz Vzajemne začuden, da je predlagana dodatna omejitev prenosljivosti zdaj tako vroča tema. “Določba je v statutu že od junija, zato sem presenečen, da je šele po osmih mesecih to postalo aktualno. Sam ne vidim neke velike zgodbe. S tem predlogom, ki bo šel na skupščino, smo želeli določene zadeve zgolj bolj jasno zapisati in biti transparentni. Po drugi strani tudi zakon o zavarovalništvu pozna določbe, ko mora dati regulator dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.”
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
48.978 točk (-1,3 %)
S & P 500 (New York)
6879 točk (-0,4 %)
Top tri delnice znotraj S & P-jaKeysight Technologies (+26 %)
Paramount Skydance (+26 %)
Axon Enterprise (+25 %)Največji padci tedna v S & P-juFirst Solar (-18 %)
KKR & Co. (-13 %)
Apollo Global Management (-13 %)NASDAQ (New York)22.668 točk (-1,0 %)STOXX 600 (Evropa)
634 točk (+0,5 %)
DAX (Frankfurt)
25.084 točk (+0,1 %)
Nikkei (Tokio)58.850 točk (+3,6 %)SBITOP (Ljubljana)2989 točk (+0,1 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,00 % (-3 baz. točke)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 3,95 % (-14 baz. točk)dolarski indeks97,6 točke (-0,2 %)EUR/USD
1,1814 (+0,3 %)
EUR/CHF
0,9089 (-0,6 %)
bitcoin
67.500 USD (-0,6 %)
nafta brent72,87 USD (+1,4 %)zlato5.267 USD (+3,7 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,128 %; 2,013 %
Nvidia je zadnja od podjetij iz družine Veličastnih 7, ki je objavila poslovne rezultate zadnjega četrtletja. Prihodkov je bilo za 68,1 milijarde dolarjev, kar je zajetnih 73 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Tudi preostale postavke v sveži bilanci so bile impresivne, prav tako napovedi za tekoče četrtletje, a to ni ganilo vlagateljev. V četrtek, dan po objavi rezultatov, se je tečaj Nvidie znižal za 5,5 odstotka, kar je največ po aprilu. Tržna kapitalizacija razvijalca čipov se je znižala za 260 milijard dolarjev. Foto: Reuters
Kako močno se bo podražila nafta?
Na zahodnih delniških trgih je bil pretekli teden mešan. Evropske borze so naredile korak naprej (z dvoodstotno rastjo je izstopal londonski FTSE 100) newyorške pa so bile (tudi zaradi padca Nvidijinih delnic, kjer so vlagatelji kljub vnovič rekordnemu dobičku ostali zadržani) spet v rdečem, pri čemer sta največ izgubila finančni sektor (predvsem v petek je bila razprodaja očitna – KBW bank indeks je padel za pet odstotkov) in sektor informacijske tehnologije. Na pozitivni strani je izstopal energetski sektor, ki bo verjetno tudi v ponedeljek nadaljeval rast, saj je zaradi napada na Iran pričakovati precejšnjo podražitev nafte.
Zaprtje Hormuške ožine vodi v recesijo
Iranska revolucionarna garda je včeraj sporočila, da je Hormuška ožina zaradi napadov ZDA in Izraela zaprta za ladje. Lani je skozi ožino “potovalo” več kot 14 milijonov 159-litrskih sodov na dan, kar je tretjina celotnega svetovnega izvoza surove nafte po morju. Zaprtje Hormuške ožine bi cene nafte lahko dvignilo z zdajšnjih 70 nad 100 dolarjev za sod. Če bi to trajalo dalj časa, je svetovna recesija neizogibna, ti strahovi pa bodo na začetku novega tedna verjetno povzročili padec delniških indeksov.
OpenAI, ki je razvil ChatGPT, si je v novem krogu financiranja zagotovil dodatnih 110 milijard dolarjev, s čimer je ovrednoten že na 840 milijard. Amazon je prispeval 50 milijard, Softbank in Nvidia po 30 milijard dolarjev. Del sporazuma z Amazonom je trdno tehnološko partnerstvo: OpenAI bo uporabljal dva gigavata računske moči, ki bo temeljila na Amazonovih lastnih čipih Trainium, poleg tega bo Amazonov oddelek za oblačne storitve (AWS) ekskluzivni zunanji ponudnik za poslovno platformo OpenAI Frontier. Foto: Reuters
Inflacija dviga glavo
Med makroekonomskimi novicami je ob koncu tedna izstopala novica o rasti ameriške inflacije v trgovini na debelo. Indeks cen proizvajalcev (PPI) se je januarja povzpel za kar zajetnih 0,5 odstotka, na letni ravni pa je PPI porasel za 2,9 odstotka. Ekonomisti so pričakovali 0,3-odstotno mesečno (in 2,6-odstotno letno) rast. PPI je dober kazalnik, kakšne cene lahko v prihodnje pričakuje potrošnik. Vse bolj je jasno, da so Trumpove carine vplivale na celotno prodajno verigo in da bo to še nekaj časa vplivalo na inflacijo. Ob vsem, kar se zdaj dogaja na Bližnjem vzhodu, so inflacijska pričakovanja (ob vse višjih cenah nafte) še slabša.
Slabši obeti za ameriški trg
Analitiki pri banki UBS so znižali oceno ameriškega delniškega trga, pri čemer navajajo tveganja, povezana z vse šibkejšim dolarjem, visoka vrednotenja podjetij in tudi politiko Bele hiše. Z drugimi besedami: dejavniki, ki so leta delnice poganjali navzgor močneje kot na preostalih trgih, vse bolj bledijo, vključno z vse manjšim obsegom odkupa lastnih delnic pri ameriških korporacijah. Največja skrb je povezana predvsem z dolarjem. Pri banki UBS napovedujejo, da bo evro do konca prvega letošnjega četrtletja dosegel 1,22 dolarja. Podobno kot lani tudi letos trgi zunaj ZDA prehitevajo Wall Street. Če iz indeksa MSCI World izločimo ameriška podjetja, je ta indeks letos pridobil osem odstotkov, medtem ko je newyorški S & P 500 pri skoraj isti vrednosti kot na začetku leta. Tokijski Nikkei je letos za 14 odstotkov v plusu, vseevropski STOXX 600 pa za več kot šest odstotkov.
Oglas