Tanja Lažetić, Brez naslova #67, 2025. Foto: Mestna galerija Ljubljana/arhiv avtorice (Dejan Habicht)
Sorodna novica
Vedno znova: Ko umetnost pokaže točke preteklosti, ki uhajajo uradnemu in ustaljenemu pogledu
V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo pregledno razstavo uveljavljene slovenske intermedijske umetnice Tanje Lažetić. Na postavitvi z naslovom Laž, ki jo je uredila kustosinja Barbara Sterle Vurnik, bo predstavljeno večdesetletno ustvarjanje umetnice, ki deluje na področju fotografije, videa, instalacije, performansa, keramike, knjige umetnice in slikarstva ter v svojem delu kontinuirano raziskuje teme časa, spomina in identitete. Odprtje poteka v sklopu festivala Ljubljana Art Weekend.
Oglas
Oblikovanje pogleda na resničnost
Razstava se osredotoča na eno poglavitnih področij njenega ustvarjanja – raziskovanje relativnosti in krhkosti razmerij med resnico in lažjo, med vidnim in skritim, pa tudi na vprašanja, kako doživljamo preteklost, kako se spomini spreminjajo, razpadajo in se hkrati ohranjajo. Skozi optiko umetnice brez neposrednega aktivizma, s subtilno, a odločno vizualno govorico raziskuje, kako osebni in družbeni konteksti oblikujejo naš pogled na resničnost.
Tanja Lažetić, Olimpija, 2001/2020. Foto: Mestna galerija Ljubljana/arhiv avtorice (Dejan Habicht)
Sorodna novica
Avtoportret: 59 sekund s Tanjo Lažetić
“Umetnost Lažetić skozi razstavo vzpostavlja polje razmisleka o nestalnosti resnice in o načinih, kako jo konstruiramo ter kako se pogosto v napeti dinamiki vzpostavlja prav v razpoki med podobo in njeno odsotnostjo, še zlasti tedaj, ko gledalec postane aktiven soustvarjalec pomena,” je še zapisala Sterle Vurnik.
Prazen prostor kot osnovna enota pripovedi
V umetničinem opusu medij deluje kot sestavni del koncepta, ne zgolj kot orodje. Ključni ustvarjalni postopek, ki ga Lažetić uporablja že vrsto let, namreč temelji na rezih, šivih, razpokah, prekrivanjih ter na fragmentaciji in ponovnem sestavljanju podob, pri čemer fotografije, predmete in zgodbe razstavlja ter jih skozi apropriacijo in reinterpretacijo preoblikuje v nove celote. Osnovna enota pripovedi tako ni le fragment, ampak tudi prazen prostor, kjer odsotno postane nosilec tistih drugih, nevidnih sporočil in podob.
Tanja Lažetić, Govedji gulaš, 1997. Soavtor: Dejan Habicht. Foto: Mestna galerija Ljubljana/arhiv avtorice (Dejan Habicht)
Sorodna novica
Tanja Lažetić v uglednem pariškem izboru 40 svetovnih fotografinj
Razstava predstavlja dela Tanje Lažetić, nastala v obdobju od leta 1997 do danes, med drugim dela Govedji gulaš (1997), Povsod, kjer me ni (2000), Kurba (2010), Lilit na Rdečem morju (2018), Rože (2019–2025) in Dialog v kuhinji, II. del (2026), kamor je kot sogovornika vključila orodje umetne inteligence, ter opus knjig umetnice, zbranih v objektu Rdeča škatla (2006–2025), s katerim se je lotila samozgodovinjenja lastnega arhiva.
Tanja Lažetić, Koledar, 2001. Foto: Mestna galerija Ljubljana/arhiv avtorice (Dejan Habicht)
Vstop v slikarstvo
Kot še zapiše kustosinja, je skozi celotno postavitev mogoče slediti izhodiščnim temam, ki jih umetnica obravnava skozi ikonografijo ženskega telesa in identitete kot območja družbenih projekcij in nadzora, kjer z zakrivanjem, rezanjem in šivanjem vzpostavlja prostor avtonomije ter razgrajuje predsodke. Te potencira tudi skozi na videz banalno motiviko rož, ki pa jo uporablja zlasti kot sredstvo za razgradnjo idealov ženskosti in družbene obsesije s popolnostjo. V zadnjem času to uresničuje tudi z vstopom v slikarstvo, ki ga razume kot konceptualno in emancipatorno gesto osvobajanja medija izpod pričakovanih umetniških norm.
“Vprašanja spola, torej lastne (ženske) pozicije, se loteva predvsem z načinom podajanja teme, s subtilnostjo ter krhkostjo in hkrati odločnostjo. Z govorico torej, ki je že sama po sebi dovolj zgovorna gesta ženskega, značilno ranljivega, a hkrati odpornega glasu, ki za to, da je slišan, ne potrebuje krika, ampak predvsem ustrezen medij,” pravi Sterle Vurnik. “Vse to vezno tkivo se z današnjega vidika kaže vse bolj kot platforma, na kateri se nam jasno izriše srž njene umetnosti, zato smo na tej osnovi tudi zgradili pregled najpomembnejših segmentov umetničinega dela oziroma zasnovali celoten projekt.”
Tanja Lažetić, Brez naslova, samo številke #2, 2024. Foto: Mestna galerija Ljubljana/arhiv avtorice
Lažetić je leta 1994 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Razstavljala je v pomembnih, tudi mednarodnih umetniških prizoriščih, njena dela so v nekaterih slovenskih javnih zbirkah, knjige umetnice pa vključene v zbirke v muzejih v New Yorku, Londonu in Parizu. Za svoje delo je bila leta 2015 nagrajena na mednarodnem trienalu keramike Unicum (Ljubljana), leta 2017 pa je prejela nacionalno priznanje Riharda Jakopiča (ZDSLU, Ljubljana). Razstava v Mestni galeriji Ljubljana bo na ogled do 30. avgusta.
Oglas