Robert Golob in Tatjana Bobnar ob začetku Golobovega mandata. Foto: BoBo
“Komisija nikakor ne ugotavlja, da bi moral predsednik vlade pred vsako komunikacijo z ministrom o tem pridobiti sklep vlade, je pa tak sklep potreben, ko gre za izražanje pričakovanj v zvezi z izvajanjem političnih dogovorov, povezanih s policijo,” navaja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v več kot 60 strani dolgem dokumentu z naslovom Ugotovitve v konkretnem primeru, katerega izrek javnost pozna, odkar sta bili sredi januarja v medijih objavljeni prva in delno druga stran dokumenta.
Oglas
Iz takrat objavljenih fotografij je razvidno, da je za objavo izreka poskrbel prejemnik odločitve, torej predsednik vlade v odhajanju Robert Golob. Obrazložitev je ostala skrita, saj komisija pred pravnomočnostjo dokumenta, ki ga Golob izpodbija v upravnem sporu, ne sme objaviti, predsednik vlade pa tega ni želel storiti, češ da bo dokument objavil, ko bo pravnomočen.
Novinarka Televizije Slovenija Irena Ulčar Cvelbar je na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja od KPK-ja zahtevala ugotovitve v konkretnem primeru v celoti. Komisija je zahtevo najprej zavrnila, po pritožbi pa odločitev spremenila in dokument posredovala v tistem delu, ki se nanaša na postopek, ki ga je sama vodila in končala.
Sorodna novica
Tina Divjak: Zakon je jasen, Golob kot premier nima pristojnosti v zvezi s policijo
KPK se v postopku ni spuščal v to, ali je Golob maja 2022 od takrat še kandidatke za notranjo ministrico Tatjane Bobnar zahteval čiščenje janšistov ali – kot je pojasnjeval komisiji – le revizijo zaposlitev v policiji v času prejšnje vlade. Pomemben in za komisijo sporen je bil način, kako je Golob želel od ministrice doseči uresničitev dogovora.
Uresničevanje političnih dogovorov je omejeno z mejami pravne države, zapiše komisija, in še, da je Golob s SMS-oma to mejo prekoračil.
Golob, ki je v postopku neuspešno zahteval izločitev obremenilnih SMS-ov iz dokazov, se je branil, da izražanje nezadovoljstva zaradi nerealiziranega političnega dogovora ne more biti kršitev integritete. Komisija ocenjuje, da bi, če je menil, da je treba izvesti revizijo domnevno nezakonitih kadrovskih postopkov v policiji, moral vladi predlagati, naj sprejme takšne usmeritve – to bi bila edina legalna in legitimna možnost. A se ni zgodilo.
Zakaj tako restriktivna razlaga? Ker je policija represivni organ, ki mora delovati neodvisno od politike, zakon mejo delovanja, čez katero ne sme, predpisuje že notranjemu ministru.
Sorodna novica
KPK: Premier Golob kršil integriteto. Golob: Ne bom odstopil, presojali bodo volivci.
Predsednik vlade s svojimi navodili notranjemu ministru ne sme preseči pristojnosti, ki jih ima minister do policije. V demokratični družbi je pomembno, da obstaja nadzor nad policijo, a mora biti zakonit in ne sme vplivati na njeno operativno neodvisnost. Nezakonito vmešavanje politike v policijo lahko ogrozi vladavino prava, kar lahko vodi do selektivne uporabe represije in avtoritarno državo, v obrazložitvi poudari komisija.
O očitkih Tatjane Bobnar Golobu, da je zahteval zamenjavo Evgena Govekarja, Davida Antoloviča in Damjana Žagarja, da Boštjan Lindav odpusti Martina Jazbeca in da bo Lindav v. d., dokler ne naredi, kar je potrebno in kar se zahteva, komisija ni odločala, saj gre za očitke, ki so ali pa so bili del postopka pred sodiščem. Prav zato, ker predkazenski postopek še traja, del ugotovitev ostaja prikrit.
Glede vrnitve Darka Muženiča na NPU komisija kršitev integritete ni potrdila, ravnanj Vesne Vuković in Miloša Milovića, prek katerih naj bi Golob prav tako pritiskal na ministrico, pa komisija ni preiskovala, ker nista uradni osebi.
Kaj je premier Golob sporočal nekdanji notranji ministrici Bobnar v domnevnih spornih sporočilih?
Oglas