Izkopavanje grobov za žrtve sobotnega izraelskega napada na dekliško šolo v Minabu, v katerem je bilo ubitih najmanj 165 ljudi, večinoma otrok. Foto: Reuters

Izkopavanje grobov za žrtve sobotnega izraelskega napada na dekliško šolo v Minabu, v katerem je bilo ubitih najmanj 165 ljudi, večinoma otrok. Foto: Reuters

Iz Teherana poročajo o novih eksplozijah. Bombardiranje je po poročanju Al Džazire hujše, kot je bilo v prejšnjih nočeh. Nad mestom se dviga dim. Poročila o močnem bombardiranju prihajajo tudi iz drugih mest, vključno s Karadžem in Komom.

V Teheranu je bilo zadeto poslopje državne televizije IRIB. Televizija sicer še oddaja, poročil o žrtvah za zdaj ni.

Iranska tiskovna agencija Mehr poroča o eksplozijah v mestih Isfahan in Širaz. Po poročanju agencije pa je bilo na zahodu Irana v mestu Hamadan v napadu na stanovanjske soseske ubitih najmanj pet ljudi, 25 je bilo ranjenih.

Iranska vojska je medtem sporočila, da je bilo v ameriško-izraelskem napadu na vojaško oporišče v pokrajini Kerman na jugu države ubitih 13 iranskih vojakov.


Prizor iz Teherana okoli trga Ferdovsi po zračnem napadu. Foto: EPA

Prizor iz Teherana okoli trga Ferdovsi po zračnem napadu. Foto: EPA

IAEA potrdil škodo na iranskem jedrskem obratu

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da je ključni iranski jedrski objekt v Natanzu v središču države nedavno utrpel škodo.

Iran je že v ponedeljek obtožil ZDA in Izrael napada na jedrski objekt, a je takrat generalni direktor IAEA-ja Rafael Grossi dejal, da ni opaznih znakov o prizadetih jedrskih objektih.

“Na podlagi najnovejših razpoložljivih satelitskih posnetkov lahko IAEA zdaj potrdi nekaj nedavne škode na vhodnih stavbah iranskega podzemnega obrata za bogatenje urana v Natanzu. Radioloških posledic ni pričakovati,” pa je danes na družbenem omrežju X zapisala agencija.

Trump: Ameriška vojska se lahko bori “večno”

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenih omrežjih ponoči zapisal, da ima ameriška vojska dovolj orožja na zalogi, da se lahko “večno” bori v vojnah. V objavi je dejal, da imajo “praktično neomejeno zalogo” orožja in da se lahko v vojnah bojujejo zelo uspešno zgolj z uporabo teh zalog.

Danes je sporočil, da se želi Iran pogovarjati, a da je za to “prepozno.” Kot je zapisal v objavi na omrežju Truth Social, “njihove zračne obrambe, letalstva, mornarice in vodstva ni več. Želijo si pogovorov. Prepozno.”

Zadet “vsak del” Teherana

Iranski novinar Mohamad Katibi je za BBC dejal, da gre za “sistematični napad ne samo na vojsko, ampak tudi na civiliste”. Kot je dejal, je bil v ameriških in izraelskih napadih od sobote zadet “vsak del” iranskega glavnega mesta. Povem porušena je tudi velika tržnica, je dejal.

Na vprašanje o odzivih na uboj vrhovnega voditelja Alija Hameneja v napadih je Katibi dejal, da so “majhne skupine” ljudi to proslavljale, a da večjih nemirov ni bilo.

Opozoril je, da bodo zaradi napadov na vojaška in policijska poslopja “separatisti in opozicijske skupine zunaj Irana” kmalu pozvali k protestom, podobnim tistim, ki so v Iranu potekali januarja.

Katibi je dodal, da je bil načrt od samega začetka zamenjava oblasti, “jedrsko vprašanje je bilo po mojem mnenju zgolj izgovor”.

V Iranu ubitih že skoraj 800 ljudi

V Iranu je bilo v ameriško-izraelskih napadih v zadnjih dneh po podatkih iranskega Rdečega polmeseca ubitih več kot 787 ljudi. Ameriška organizacija HRANA pa poroča o 742 žrtvah med civilisti, vključno s 176 otroki.

Norveška organizacija za človekove pravice Hengaw je medtem v ponedeljek navedla bistveno višje število žrtev napadov na Iran. Poročala je namreč o več kot 1500 smrtnih žrtvah, pri čemer naj bi bilo 1300 pripadnikov oboroženih sil in okoli 200 civilistov, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Današnji prizori iz Teherana:

Unesco: Bombardiranje šole je huda kršitev humanitarnega prava

Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je sporočila, da ameriško-izraelsko bombardiranje iranske osnovne šole v soboto predstavlja hudo kršitev humanitarnega prava.

“Poboj učencev na kraju, posvečenem učenju, predstavlja hudo kršitev zaščite, dodeljene šolam v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom,” so sporočili.

Po podatkih iranskih oblasti je bilo v bombardiranju osnovne šole v Minabu ubitih najmanj 165 ljudi, večinoma otrok.

Iran napadel ameriško oporišče v Bahrajnu

Iranska revolucionarna garda je zjutraj izvedla napad z 20 letalniki in tremi raketami na ameriško letalsko oporišče v Bahrajnu, je na Telegramu objavila iranska tiskovna agencija IRNA, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Garda je po navedbah agencije IRNA dejala, da je uničila glavni poveljniški sedež oporišča, vendar ni podala dokazov o tem.

Izraelska vojska je sporočila, da je kmalu po polnoči po lokalnem času prestregla večje število raket iz Irana, ki so bile usmerjene na različne cilje v Izraelu, med drugim tudi v Jeruzalem.

Tudi vojska v Katarju je davi prestregla dve balistični raketi, je sporočilo katarsko obrambno ministrstvo. AFP je danes tudi iz Dohe poročala o glasnih eksplozijah.


Dim nad Teheranom zaradi ameriško-izraelskih napadov. Foto: EPA

Dim nad Teheranom zaradi ameriško-izraelskih napadov. Foto: EPA

Revolucionarna garda oznanila zaprtje Hormuške ožine

Poveljnik iranske revolucionarne garde general Sardar Džabari je v ponedeljek na iranski televiziji sporočil, da je Hormuška ožina zaprta. Vsem ladjam, ki bodo skušale prečkati strateško pomembno ožino za svetovno trgovino z energenti, je zagrozil, da jih bodo iranske sile napadle.

“Zažgali bomo vsako ladjo, ki bo poskušala prečkati Hormuško ožino,” je general Džabari zapisal tudi v objavi na Telegramu. “Napadli bomo tudi naftovode in ne bomo dopustili, da bi iz regije odtekla kapljica nafte. Cena nafte bo v prihodnjih dneh dosegla 200 dolarjev (171 evrov),” je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Hormuška ožina med Omanom in Iranom povezuje Omanski zaliv na jugovzhodu in Perzijski zaliv na jugozahodu. To je edini izhod iz Perzijskega zaliva na odprto morje, prek nje pa gre okoli 20 odstotkov vse trgovine z nafto.

Članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) Savdska Arabija, Iran, Združeni arabski emirati, Kuvajt in Irak izvažajo večino svoje surove nafte prek te ožine, predvsem v Azijo.

Katar, eden največjih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, pa prek Hormuške ožine pošilja skoraj ves svoj utekočinjeni zemeljski plin. Katar je v ponedeljek ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina.

Napadi na Libanon

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Avičaj Adrae je na družbenem omrežju X naštel najmanj 59 območij v Libanonu, večinoma na jugu te države, kot možne tarče izraelskih napadov, domnevno zaradi “dejavnosti Hezbolaha”, libanonskega gibanja.

Al Džazira poroča o novih izraelskih napadih na predmestje Bejruta Dahija. Izraelska vojska je bombardirala stavbo, kjer deluje lokalna televizija Al Manar, povezana s Hezbolahom, a televizija naj bi še naprej poročala, verjetno z druge lokacije.

V zadnjih 24 urah je Izrael izvedel več napadov na Bejrut in druge predele Libanona. Ubitih je bilo najmanj 52 ljudi, 154 je ranjenih, tisoče ljudi je razseljenih.

Gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, je medtem zatrdilo, da je dve izraelski vojaški oporišči na severu Izraela in enega na Golanskem višavju, ki ga Izrael že desetletja okupira, napadlo v odgovor “na zločinsko izraelsko agresijo, katere tarča je bilo na desetine libanonskih mest in vasi”, poroča AFP.


Dim nad južnim predmestjem Bejruta po izraelskem bombardiranju. Foto: EPA

Dim nad južnim predmestjem Bejruta po izraelskem bombardiranju. Foto: EPA

Hezbolah je svoje raketne napade na Izrael upravičil kot legitimni odziv na 15 mesecev “izraelske agresije na Libanon” in kršitev dogovora o prekinitvi ognja iz novembra 2024.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je dejal, da bo izraelska vojska zasedla “strateška območja v Libanonu”, domnevno da bi ustavila streljanje na Izraelce, ki živijo ob meji med državama.

Gre za nov udarec za libanonsko suverenost in dogovor o prekinitvi ognja iz leta 2024. Iz Libanona prihajajo poročila, da se je libanonska vojska že začela umikati s svojih položajev na jugu države.

ZN: V Libanonu razseljenih najmanj 30.000 ljudi

Zaradi napadov Izraela na Libanon je bilo v tej državi doslej razseljenih najmanj 30.000 ljudi, so sporočili Združeni narodi.

“Po poročanju iz južnega Libanona, Beke in južnih predmestij Bejruta se je začelo množično izseljevanje, potem ko je Izrael izdal opozorila o evakuaciji prebivalcem več kot 53 libanonskih vasi in izvedel intenzivne zračne napade na vseh treh območjih Libanona,” je povedal tiskovni predstavnik agencije ZN-a za begunce (UNHCR) Babar Baloch.

Opozoril je, da je bilo do ponedeljka v zatočiščih nastanjenih okoli 30.000 razseljenih ljudi. “Več jih je spalo v svojih avtomobilih ob cestah,” je nadaljeval in dodal, da so se mnogi na varnejša območja podali tudi peš.

Zadeto veleposlaništvo ZDA v Riadu

Savdsko obrambno ministrstvo je medtem po poročanju BBC-ja potrdilo, da sta ameriško veleposlaništvo v Riadu zadela dva letalnika, domnevno naj bi bila iranska. Napad je povzročil “omejen požar in manjšo gmotno škodo na poslopju”, so sporočili.

Predsednik ZDA Donald Trump je za televizijo NewsNation dejal, da se bodo ZDA “kmalu” maščevale za napad na veleposlaništvo v Savdski Arabiji in smrti ameriških vojakov. Do zdaj je bilo v operaciji zoper Iran ubitih šest ameriških vojakov, 18 jih je bilo ranjenih, je v ponedeljek zvečer sporočil Washington, poroča BBC.

Pred tem je Iran napadel veleposlaništvo ZDA v Kuvajtu, ameriško zunanje ministrstvo pa je v ponedeljek vse Američane na Bližnjem vzhodu pozvalo, naj se vrnejo domov.

Eksplozije v Teheranu in Bejrutu

Zakaj so ZDA napadle Iran sredi pogajanj?


 Foto: EPA

Foto: EPA


 Foto: EPA

Foto: EPA


 Foto: EPA

Foto: EPA


 Foto: EPA

Foto: EPA

Oglas