Toča v Vipavskem križu. Foto: Neurje.si
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kot je zapisal Arso ob 15.30, je bil v pasu od Postojne do Idrije močnejši naliv. Na postaji Postojna je bil ob treh popoldne izmerjen sunek vetra s hitrostjo 60 kilometrov na uro.
Oglas
V okolici Postojne in v Črnem Vrhu nad Idrijo je padala manjša toča. O toči poročajo tudi iz Mojstrane.
Sicer bo danes še vroče. Najvišje dnevne temperature so od 30 do 35, na Primorskem do 37 stopinj Celzija.
Do vključno srede bo po nižinah velika toplotna obremenitev. Najizrazitejša bo na Primorskem, v jugovzhodni Sloveniji in v večjih mestih.
V sredo zvečer prihaja hladna fronta
Prvi letošnji vročinski val, ki je prinesel tudi precej junijskih vročinskih rekordov, se bo po dveh tednih v sredo končal. Hladna fronta, ki se danes še zadržuje severno od Alp, bo v sredo v večernem času dosegla Slovenijo.
Tudi v sredo bo dnevna temperatura med 32 in 37 stopinjami Celzija. Že zgodaj popoldne pa bodo v hribovitem svetu nastale prve predfrontalne nevihte, nevihtna aktivnost se bo povečala v večernem času in se ponekod (predvsem na Primorskem) nadaljevala tudi v noč na četrtek.
Aktualna animacija radarske slike. vir: ARSO
Višinska dolina hladnega zraka se bo v sredo popoldne nad Alpami razcepila na dva dela. Prvi se bo pomikal proti jugu, nad severno Italijo, drugi pa bo ostal nekoliko severno od nas. Tako bodo višinski vetrovi nad nami razmeroma šibki, pa tudi ohladitev v višinah bo komaj zaznavna. Proti večeru se bo okrepil severovzhodni veter v spodnjih slojih ozračja. Nevihte bodo predvidoma nastajale predvsem ob frontalni površini zaradi dviganj, ki jih bo povzročal dotok nekoliko hladnejšega zraka od severovzhoda.
Razmere za nastanek krajevnih neurij predvidoma ne bodo tako zaostrene, kot bi bile, če se višinska dolina ne bi ravno nad našim območjem razdelila v dva dela. Seveda lahko ob začetku procesa, predvsem popoldne in zgodaj zvečer, nastane tudi kakšna močnejša nevihta, a nato se bo ozračje predvsem v notranjosti postopno stabiliziralo in nevihtni nalivi bodo prešli v enakomernejši dež, so zapisali pri Arsu.
Stopnja opozorila pred nevihtami za sredo ostaja rumena za vso državo, ne izključujejo pa možnosti sprememb skladno z novimi modelskimi izračuni.
V četrtek bo vročina popustila
V četrtek se bo od severa zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Vročina bo popustila. V petek bo sončno, popoldne bodo v notranjosti Slovenije posamezne plohe.
Območje visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo počasi slabi. Vremenska fronta valovi od Švice čez severno Nemčijo in Poljsko proti severovzhodu. K nam od jugovzhoda doteka zelo topel in v nižjih zračnih plasteh nekoliko vlažnejši zrak.
Morje se je segrelo na 30 stopinj
Temperatura morja ob slovenski obali te dni dosega 30 stopinj Celzija. Martina Orlando Bonaca z Morske biološke postaje opozarja, da je ta del Jadrana najsevernejši, tako se morski organizmi, ki niso odporni proti takšnim temperaturam, nimajo kam več umakniti. Zlasti so na udaru školjke, spužve, korale in drugi pritrjeni organizmi, pravi.
Junij bo verjetno peti najtoplejši od leta 1950
Junij je postregel s temperaturnim rekordom, saj so v Podnanosu v Vipavski dolini izmerili 38,7 stopinje Celzija, kar je najvišja izmerjena temperatura junija, mesečno povprečje za Slovenijo pa kaže, da bo letošnji junij peti najtoplejši od leta 1950.
Povprečna temperatura za vso Slovenijo bo glede na podatke Agencije za okolje (Arso) junija predvidoma 20,2 stopinje Celzija. Lani, ko je bil junij v primerjavi z juniji od leta 1950 rekordno topel, je bilo mesečno povprečje za več kot stopinjo višje. Na drugem mestu je junij leta 2003, na tretjem leta 2019, na četrtem pa leta 2022.
Junij bo najverjetneje peti najtoplejši v zgodovini merjenja od leta 1950. Foto: Shutterstock
Je pa letošnji junij približno 2,7 stopinje Celzija toplejši od povprečja med letoma 1991 in 2020. Letos je bilo junija najtopleje v ponedeljek v Podnanosu v Vipavski dolini. “Vsaj od leta 1950, ko imamo primerljive podatke, na nobenem merilnem mestu v Sloveniji še nismo izmerili višje temperature junija,” je dejal klimatolog z Arsa Gregor Vertačnik.
“Da je pri nas izmerjena najvišja temperatura, je mogoče krivo to, kar so že starejši rekli: ker se dolina tu malo zoži, da dobi poleti kot eno pokrovko in da ne diha. In mogoče je zato nekaj desetink bolj vroče kot v drugih krajih v Vipavski dolini. Kako preživljamo domačini to? Lahko bi rekli, da iščemo ‘zaklonišča’, da se ohladimo v kleteh. Med 11.00 in 15.00 pa skoraj ni videti žive duše v vasi,” je za Radio Koper povedal predsednik Krajevne skupnosti Podnanos Stojan Vitežnik.
Mesec junij je po mnenju Vertačnika poseben, saj se je od vseh mesecev v letu v Sloveniji v zadnjih 50 letih najbolj segrel, in sicer za približno štiri stopinje Celzija. “V zadnjih osmih letih smo imeli kar petkrat junija nenavadno izrazito vročino, kar je bilo včasih zelo redko. Po navadi smo zaznali vročinske valove julija in avgusta, zdaj pa jih imamo vse pogosteje tudi junija,” je dejal Vertačnik.
Globalno segrevanje ozračja
“Glavni razlog za to spremembo je globalno segrevanje ozračja,” je pojasnil klimatolog.
Drugi razlog, ki je verjetno najpomembnejši za Evropo, pa je po besedah Vertačnika zmanjšanje onesnaženosti zraka v zadnjih desetletjih. Izpusti iz tovarn in prometa so namreč čistejši kot nekoč, zato je ozračje bolj prosojno, posledično pa sonce bolj segreje tla.
Je pa večje toplotna obremenitev v mestih, kjer je več pozidanih površin, ki se v vročinskih valovih bolj segrejejo kot okoliške zelene površine. “S pozidanih površin ni izhlapevanja. Poleg tega same večinoma zelo dobro zadržujejo toploto,” je navedel Vertačnik.
Tudi sprememba temperature morja v severnem Atlantiku vpliva na to, da je zlasti v srednji Evropi več vročinskih valov. “Medtem ko se večina Atlantika segreva, je južno od Grenlandije območje, ki se je v zadnjih desetletjih celo nekoliko ohladilo,” je povedal.
Vročina bo vztrajala še do četrtka. Na fotografiji turisti v Kopru, ki se skušajo ohladiti na različne načine. Foto: Tomaž Primožič, FPA
Čistejši zrak, več sončnega vremena …
“Če temu dodamo še čistejši zrak, več sončnega vremena, kot ga je bilo nekoč, imamo seveda močno povečano število vročinskih valov in tudi na splošno višje temperature zraka,” je še navedel.
Vertačnik se je dotaknil tudi zelo toplega morja ob slovenski obali, te dni namreč dosega okoli 30 stopinj Celzija, kar vpliva na toploto ob morju. Tudi ponoči se slovenska Istra zato ne more zelo ohladiti.
Se pa v državi povečuje tudi število tropskih noči, ko se temperatura niti ponoči ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Letos je bilo teh tropskih noči tudi več kot pet. Klimatolog je to pripisal splošnemu segrevanju ozračja. Kot je še dejal Vertačnik, je bil letošnji junij precej suh. Dež bi bil vsaj v tem južnem delu Slovenije že nujen.
Oglas