Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kot so sporočili gasilci, se ogenj več ne širi, prav tako ne ogroža več stanovanjskih objektov. Pri gašenju je sodelovalo okoli 150 gasilcev s 40 vozili.
Oglas
Kot poroča portal index.hr, je ogenj zajel okoli 100 hektarjev površin. Gasilci si prizadevajo za preprečitev ponovnega širjenja ognja.
Požar je povzročil nekaj gmotne škode. Zgorel je nekaj manjših pomožnih objektov in nekaj zabojnikov, hiš pa ogenj ni zajel.
Zagorelo je tudi na pobočju nad Orebićem na polotoku Pelješac, kamor so preusmerili dva od štirih letal, ki so poletela proti Čiovu, pri kraju Kaštel Sučurac blizu Splita in na območju Vinišća, navaja hrvaški portal index.hr.
Požar pri kraju Kaštel Sučurac je pogašen, požar na območju Vinišća pa je pod nadzorom. Požar nad Orebićem naj bi spravili pod nadzor še nocoj. Pod nadzorom pa je že tudi požar na otoku Šolta.
Požar na Čiovu zaradi udara strele.
Na Hrvaškem, ki je že več dni v primežu vročinskega vala, so danes v več mestih izmerili rekordno visoke temperature. V Splitu so izmerili najvišjo temperaturo v tem dalmatinskem mestu, odkar od leta 1948 izvajajo meritve, je sporočil hrvaški hidrometeorološki zavod. Živo srebro se je ob 16.20 povzpelo na 39,6 stopinje Celzija, s čimer je padel rekord 38,6 stopinje, kolikor so izmerili julija 1950.
V Zadru in Šibeniku so medtem danes izmerili rekordne temperature za junij. Po podatkih hrvaškega hidrometeorološkega zavoda so v Šibeniku ob 11. uri izmerili 37,7 stopinje Celzija, s čimer so presegli rekord 37,6 stopinje iz junija 2007.
V Zadru so medtem ob 11. uri izmerili 36,1 stopinje, kar je najvišja vrednost za junij v tem mestu. Prejšnji rekord je bil 35 stopinj, kolikor so izmerili junija 2019.
Na Madžarskem 42 stopinj Celzija
Na Madžarskem so izmerili nov temperaturni rekord. V Szecsenyju na severu države, blizu meje s Slovaško, so po podatkih HungaroMeta izmerili 42 stopinj Celzija, kar je za 0,1 stopinje več od rekordne temperature leta 2007.
V Budimpešti, v 11. okrožju Lagymanyos, pa je temperatura dosegla 41 stopinj Celzija, s čimer je presegla prejšnji rekord glavnega mesta iz leta 2007, ko so izmerili 40,7 stopinje Celzija, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
HungaroMet je ob tem še opozoril, da bi se temperature danes lahko še dvignile.
Premier Peter Magyar je prebivalce pozval, naj zmanjšajo porabo vode in se odpovedo nenujni uporabi, kot sta zalivanje trave in pranje avtomobilov. Priporočil jim je tudi, naj delajo od doma in se v času največje vročine ne zadržujejo na prostem.
Prizor iz Zagreba. Foto: EPA
WHO opozarja, da je vročinski val, ki je zajel Evropo, šele začetek
Evropo je v preteklih dneh zajel vročinski val z ekstremnimi temperaturami, ki še vedno vztraja v nekaterih osrednjih in vzhodnih delih naše celine, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa opozarja, da je to šele začetek.
Nedavni vročinski val v Evropi je le znanilec tega, kar lahko celina pričakuje v prihodnjih letih. “Ta vročinski val je generalka,” je dejal regionalni direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge.
“Naslednja poletja bodo še težja,” je dodal in opozoril, da vročinski valovi niso več “enkratni ekstremni dogodki”, temveč ponavljajoče se krize. Pojavljajo se pogosteje, postajajo intenzivnejši in trajajo dlje.
“Vsako poletje, na katero se ne pripravimo, je poletje, za katero plačamo z življenji,” je še opozoril po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.
Kluge je ob dogajanju v preteklih dneh dejal, da se je v Franciji število klicev za nujno medicinsko pomoč v nekaterih mestih povečalo za do 50 odstotkov. V Londonu je reševalna služba prejšnji teden v enem dnevu zaznala največje število klicev v sili, ki so vključevali smrtno nevarne situacije, kar jih je bilo kdaj zaznanih.
V Španiji pa je bilo glede na ocene v samo nekaj dneh zaradi vročine zaznanih približno 300 smrtnih žrtev, je dejal Kluge.
Številne države niso pripravljene
Ob tem je opozoril, da številne države še vedno niso ustrezno pripravljene na takšne situacije. “Več kot polovica evropskih držav še vedno nima celovitega akcijskega načrta v primeru vročine,” je izjavil.
Kluge je prepričan, da “preventiva deluje”, in med mesti, ki so sprejela praktične in preprosto izvedljive ukrepe, izpostavil Barcelono. Glavno mesto Katalonije je razširilo svojo mrežo prostorov za zaščito pred podnebnimi spremembami na več kot 500 lokacij, mednje pa sodijo tudi knjižnice, parki in lekarne.
Pariz pa je vzpostavil register za spremljanje klicev posebej ranljivih državljanov in omejil prodajo alkohola.
Oglas