Študentsko delo za številne ne predstavlja le dodatnega zaslužka, temveč nujna sredstva za študij in življenje, še posebej v univerzitetnih središčih. Študentska urna postavka trenutno znaša 8,98 evra bruto. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Marsikateri mladi posameznik je zato po letih dela prek študentske napotnice, ki ga je opravljal med počitnicami, ob koncih tedna in študiju, lahko pridobil tudi več let pokojninske dobe. Ob prvi redni zaposlitvi nima še niti dneva delovne dobe, ima pa že, denimo, tri leta pokojninske. Pokojninska doba tako ni delovna doba, pojma pa se pogosto zmotno zamenjujeta ali enačita.
Oglas
Ko študent doseže 60 odstotkov povprečne bruto plače, pridobi mesec pokojninske dobe
Od leta 2015 je študentsko delo vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se tistim dijakom in študentom, ki delajo s študentsko napotnico, od nakazila odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – od februarja 2024 v vrednosti 13,95 odstotka bruto zaslužka.
“Če posameznik pred prvo redno zaposlitvijo pridobi 36 mesecev pokojninske dobe, se mu ta prišteje k pokojninski dobi, ki jo bo pridobival kot redno zaposleni. Ob izpolnjevanju pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa bi tako potreboval približno 37 let rednega delovnega razmerja,”
so bili jasni na e-Študentskem servisu.
V zameno za odvedeni prispevek se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo. Ta se izračuna na podlagi bruto nakazila na napotnici. Vsakokrat, ko dijak ali študent z nakazili doseže 60 odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, se mu v skupni seštevek pokojninske dobe prišteje en mesec. Na leto se mu prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe.
“Pri izračunu pokojninske dobe ni pomembno število opravljenih ur, ampak skupni bruto zaslužek,” so poudarili na e-Študentskem servisu. Mladi, ki so lani delo opravljali prek navedenega servisa, so v povprečju zaslužili 3681 evrov bruto.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) iz letnega poročila je lani dijak ali študent v povprečju pridobil dva meseca in 20 dni pokojninske dobe, študentsko delo pa je glede na število ljudi, ki so plačevali prispevek, opravljalo 105.463 ljudi. Leto pred tem je 103.089 ljudi v povprečju pridobilo dva meseca in 18 dni pokojninske dobe.
Študentsko delo se šteje v zavarovalno dobo in s tem v pokojninsko
A pokojninska doba se razlikuje od delovne. To delavec pridobi z delom v rednem delovnem razmerju, kar študentsko delo ni. V pokojninsko dobo se štejejo vsa obdobja, ko so bili plačani prispevki za pokojninsko zavarovanje. Ko se bo dijak ali študent upokojeval, se bosta sešteli obe pokojninski dobi – tista, ki jo je pridobil s študentskim delom, in tista, ki jo je pridobil v rednem delovnem razmerju.
“Če posameznik pred prvo redno zaposlitvijo pridobi 36 mesecev pokojninske dobe, se mu ta prišteje k pokojninski dobi, ki jo bo pridobival kot redno zaposleni. Ob izpolnjevanju pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa bi tako potreboval približno 37 let rednega delovnega razmerja,” so pojasnili na e-Študentskem servisu.
Sistem študentskega dela je v zadnjih letih postal precej bolj urejen. Tako, denimo, študentski servisi večino vseh zaslužkov mladih založijo. To pomeni, da denar dijaku ali študentu nakažejo, še preden delodajalci denar nakažejo servisom. Tako so mladi zaščiteni pred neplačilom, kar bi se lahko zgodilo v nasprotnem primeru, če bi sami čakali na plačilo delodajalca. Foto: BoBo
Zpiz pojma delovna doba tako skladno z zakonom o Zpizu ne pozna. Pokojninska doba po njihovih pojasnilih zajema zavarovalno (takrat so bili plačani prispevki) in posebno (obdobje, ko prispevki niso bili plačani, denimo, obdobja skrbi za otroka) dobo. Glede na to se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in se določi odstotek za odmero njene višine. Študentsko delo se šteje v zavarovalno dobo, s tem pa v pokojninsko.
Evidenco vodi Zpiz, datum upokojitve pa je odvisen še od drugih zakonsko določenih pogojev, med njimi je starost.
Sistem je dober, a mladi v stiski sprejemajo tudi plačilo na roke
Pri sindikatu Mladi plus, ki se zavzema za pravice študentov, dijakov in mladih brezposelnih, so ocenili, da je vsekakor dobro, da mladi, ki opravljajo delo prek napotnice, za opravljeno delo pridobijo pokojninsko dobo. Glede na demografske trende bodo mladi namreč delali dlje od svojih staršev in še dlje od starih staršev. Opozarjajo pa, da sistem ni idealen, marsikateri študent je namreč zaradi finančne stiske prisiljen sprejeti plačilo na roke, tj. brez veljavne študentske napotnice in brez plačanih prispevkov, ali slabše plačano delo, ki mu prinese manj pokojninske dobe.
“V kontekstu demografije je upad rojstev pri nas deloma posledica prekarizacije, veriženja pogodb za določen čas in slabe stanovanjske politike. Mladi se danes tudi zaradi finančne in stanovanjske negotovosti odločajo le za enega otroka ali pa si otrok sploh ne želijo, ker bi to poslabšalo njihovo finančno stanje,”
so zatrdili v sindikatu Mladi plus.
“V slabšem položaju bodo tudi mladi, ki se bodo, v primeru sprejetja predloga zakona o študentskem samostojnem podjetniku, odločili odpreti študentski espe. Do višine letne minimalne plače bodo plačevali le pavšalni prispevek za posebne primere zavarovanja, prispevek pa ni primerljiv s prispevki, ki jih plačujejo mladi od dela prek napotnice,” so poudarili v sindikatu.
Po podatkih statističnega urada sta leta 2024 dobri dve tretjini mladih med 15. in 29. letom podpisali prvo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Mladi pa si po pojasnilih sindikata Mladi plus v veliki večini želijo zaposlitve za nedoločen čas. Glede na vse manj rojstev in vse več starejših je ključno, da se mladi čim prej zaposlijo in da v prekarnih oblikah zaposlitve, ki so nestabilne ter vedno ne prinašajo socialnih pravic in dostojnega plačila, ne ostanejo dolgo. Ne gre za prvo generacijo prekarnih delavcev, temveč za potomce prekarnih delavcev, kar že desetletja pomeni manj vplačanih prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Sorodna novica
“Ali mi bodo zaradi študentskega dela zmanjšali državno štipendijo?”
“V kontekstu demografije je upad rojstev pri nas deloma posledica prekarizacije, veriženja pogodb za določen čas in slabe stanovanjske politike. Mladi se danes tudi zaradi finančne in stanovanjske negotovosti odločajo le za enega otroka ali pa si otrok sploh ne želijo, ker bi to poslabšalo njihovo finančno stanje. Marsikdo si namreč težko privošči finančno breme oskrbe za starše in otroke, kar zagotovo izhaja tudi iz prekarnih odnosov, v katere so bili vpeti kot mladi delavke in delavci ali pa so v njih vpeti že celotno življenje,” so pojasnili v sindikatu.
Oglas