Argument mestnih oblasti je, da vzdrževanje stranišč v kabinah terja več stroškov. Foto: AP
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“Bila sem v parku s prijateljem in oba sva morala na stranišče. On je lahko šel odtočit zastonj, jaz pa sem morala plačati 50 centov. Pomislila sem: Kako je to mogoče?” je za AFP povedala 27-letna Melanie Gradik.
Oglas
“Rada bi, da lahko vsi uporabljajo javno stranišče pod enakimi pogoji. Ali vsi plačamo 50 centov ali pa nihče ne plača 50 centov,” je dejala. Ne gre za denar, poudarja: “To je malenkost, a je tudi primer, kako so ženske v vsakdanjem življenju obravnavane neenako.”
Gradik je zato vložila tožbo proti občini, v kateri trdi, da zaračunavanje izključno ženskam za dostop do javnih stranišč krši mestne protidiskriminacijske zakone.
Po besedah njene odvetnice Petre Laback dejstvo, da nekateri javni objekti ponujajo brezplačne pisoarje za moške, ustvarja neenakost med spoloma. “Moški imajo dodatno brezplačno možnost, ženske pa ne,” je dejala. Če bo Gradik tožbo dobila, bi to lahko postavilo precedens v vsej Avstriji in vplivalo tudi na druge občine po državi, je povedala odvetnica.
Na Dunaju je trenutno 168 javno upravljanih straniščnih objektov, od katerih je 139 brezplačnih. Po navedbah mestnih oblasti 29 objektov, ki zaračunavajo uporabnino, to počne zato, ker zaposlujejo straniščne oskrbnike. “Na zelo obljudenih lokacijah z intenzivno uporabo je iz organizacijskih razlogov treba zagotoviti nadzor, da se zagotovita pravilna uporaba in čistoča,” je za AFP povedala tiskovna predstavnica občine Sandra Holzinger.
“V teh 29 objektih je treba za uporabo kabin plačati 50 centov, in sicer za osebe vseh spolov,” je dejala in dodala, da so pisoarji dodatno na voljo, “da se prepreči onesnaževanje, ki nastane zaradi uriniranja na javnih površinah”.
Eden od dunajskih parkov. Foto: Pixabay
Ženske z več stroški v avstrijskem vsakdanu
Za profesorico prava Anno Gamper z Univerze v Innsbrucku pa ta sistem odpira resna vprašanja o enakopravnosti. Po avstrijski zakonodaji “se razlikovanje med moškimi in ženskami sme uvesti le, če zanj obstaja posebna, objektivna utemeljitev”, razlaga.
V primeru javnih stranišč se za tako utemeljitev “zdi, da ne obstaja”, saj so stroški gradnje, vzdrževanja in čiščenja kabin ter pisoarjev v osnovi enaki, je pojasnila Gamper. Tudi če bi bile kabine nekoliko dražje za vzdrževanje ali bi porabile več vode, to ne bi nujno zadoščalo za utemeljitev cenovne razlike v primerjavi s pisoarji, je dodala.
Argument, da morajo tudi moški plačati za uporabo kabine, ne zdrži, ker imajo še vedno brezplačno možnost, ki ženskam ni na voljo, je še povedala. Po mnenju Anne Gamper ženske ne bi smele biti finančno prikrajšane zaradi svoje anatomije ali zato, ker potrebujejo kabine iz varnostnih razlogov.
Ženske v Avstriji se v vsakdanjem življenju spopadajo z več dodatnimi stroški kot moški, na primer z nakupom menstrualnih izdelkov in dražjo kozmetiko, pa je spomnila Elke Hanel-Torsch, mestna predstavnica za ženska vprašanja.
V koalicijskem sporazumu za vodenje mesta so socialdemokrati in liberalci obljubili širitev ponudbe javnih stranišč in preučitev, ali bi bila lahko javna stranišča brezplačna za vse.
Oglas