Intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki ga je le teden dni po njeni odmevni prometni nesreči objavila revija Jana, je podpisala Andreja Comino. Ta je hkrati zaposlena v oddelku za odnose z javnostmi UKC Ljubljana. V enem največjih javnih zavodov v državi pojasnjujejo, da je pogovor opravila v prostem času, a primer kljub temu odpira vprašanja o združljivosti dela v odnosih z javnostmi in novinarstvu ter o transparentnosti takšne dvojne vloge.

Revija Jana je v ponedeljek objavila obsežen intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar z naslovom Nataša Pirc Musar med bolečino, kritikami in istrskim mirom. Pod intervjujem je kot avtorica podpisana Andreja Comino. Že uvod v prispevek razkriva, da je bil pogovor opravljen le teden dni po odmevni prometni nesreči predsednice, ki odpira več vprašanj kot odgovorov.

Pozornost je po objavi intervjuja pritegnila tudi njegova avtorica. Cominova namreč poleg novinarskega dela opravlja tudi delo na področju odnosov z javnostmi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Gre za javni zdravstveni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. V oddelku so zaposlene štiri piarovke.

V UKC Ljubljana so pojasnili, da je Cominova intervju s predsednico opravila v svojem prostem času. Samo dejstvo, da nekdo zunaj delovnega časa opravlja dodatno delo, seveda še ne pomeni kršitve. Vendar kljub temu ostaja odprto vprašanje, kako je njeno novinarsko delo urejeno v razmerju do delodajalca in ali je UKC Ljubljana z njim uradno seznanjen oziroma ali interni akti ali pogodba o zaposlitvi za takšno delo zahtevajo soglasje.

Soglasje ni samoumevno zakonsko potrebno

Zakon o delovnih razmerjih ne določa splošnega pravila, po katerem bi moral vsak zaposleni za vsako dodatno delo pridobiti pisno dovoljenje delodajalca. Pisno soglasje izrecno zahteva pri konkurenčni dejavnosti – kadar delavec za svoj ali tuj račun opravlja dela, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja njegov delodajalec, in zanj pomenijo ali bi lahko pomenila konkurenco.

Iz javno dostopnih podatkov zato ni mogoče sklepati, da je Cominova z intervjujem kršila delovnopravne predpise. Prav tako ni znano, kakšne obveznosti glede zunanjega dela določajo njena pogodba o zaposlitvi in notranja pravila UKC Ljubljana.

Bistveno širše je vprašanje prepletanja dveh poklicnih vlog, ki imata različni poslanstvi.

Predstavnica za odnose z javnostmi in novinarka

Naloga odnosov z javnostmi je komuniciranje in zastopanje interesov organizacije, novinarstvo pa temelji na uredniški in profesionalni neodvisnosti ter kritičnem odnosu do centrov moči. Združevanje obeh vlog zato samo po sebi ustvarja najmanj možnost navideznega konflikta interesov, zlasti kadar je ena od njiju povezana z velikim javnim zavodom.

Kodeks novinarjev Slovenije posebej opozarja na dejanske in navidezne konflikte interesov. V 24. členu določa, da mora novinar konflikt interesov, kadar je vpleten v dogodke, o katerih poroča, razkriti ali se iz poročanja izločiti. V 26. členu pa novinarje poziva, naj se izogibajo delu zunaj novinarskega poklica, ki bi lahko zmanjšalo njihovo verodostojnost oziroma verodostojnost novinarske skupnosti.

To ne pomeni, da kodeks avtomatično prepoveduje novinarsko delo nekomu, ki je zaposlen v odnosih z javnostmi. Odpira pa vprašanje transparentnosti. Ob intervjuju s predsednico je navedeno ime novinarke Andreje Comino, njena zaposlitev v UKC Ljubljana pa bralcu ni pojasnjena.

Hkrati ne gre za nekoga, ki bi se z novinarstvom ukvarjal prvič. Revija Jana je Cominovo že leta 2021 predstavila kot dolgoletno sodelavko in svobodno novinarko, ki je za Jano in Lady pisala več kot dve desetletji. Tudi letos je pod njenim imenom izšlo več prispevkov za Jano.

Prav zaradi te dolgoletne novinarske kariere je vprašanje dvojne profesionalne vloge toliko bolj relevantno: kje je danes meja med novinarskim delom Cominove in njenim delom v službi za odnose z javnostmi javnega zavoda?

Pomemben je tudi drugi del zgodbe. Cominova novinarskega dela ni opravila za UKC Ljubljana ali drug javni medij, temveč za zasebno revijo Jana izdajatelja podjetja Salomon. Ta sodi v medijsko omrežje podjetnika Martina Odlazka, lastnika številnih slovenskih medijev, ki je znan tudi po poslih z državo na področju zbiranja in predelovanja odpadkov.

Intervju v najbolj občutljivem trenutku

Dodatno težo razpravi daje čas intervjuja. Predsednica je novinarko sprejela v svoji počitniški hiši v hrvaški Istri teden dni po prometni nesreči. V pogovoru je Pirc Musarjeva med drugim govorila o okrevanju in o tem, kar je sama označila za “medijski pogrom” po nesreči konec julija.

Dogodek se ni končal zgolj pri preiskavi prometne nesreče. Generalni direktor policije je pozneje odredil strokovni nadzor nad delom Policijske uprave Koper. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da je v zvezi s prevozom predsednice prejela več prijav in da bo preverila, ali iz njih izhajajo sumi kršitev iz njene pristojnosti. Afera pa odmeva tudi mednarodno, ko je avstrijska tiskovna agencija skupaj z Dnevnikom razkrila nenavadne povezave predsednice in njene sopotnice v prometni nesreči z Rusijo.

Intervju je bil torej opravljen v času, ko je bila predsednica zaradi okoliščin nesreče in vprašanj, ki so se ob njej odprla, pod izrazitim javnim in medijskim pritiskom.

Požar govori o besedilih PR

Na dvojno vlogo Cominove je na omrežju X opozoril tudi novinar Bojan Požar. Iz njegove objave izhaja ocena, da bi lahko šlo za začetek prispevkov, namenjenih popravljanju javne podobe predsednice po nesreči. A da je intervju del usklajene komunikacijske akcije predsedničinega urada, trenutno ni mogoče trditi.

‼️ Saj ni res pa je: piarovski intervju z @nmusar, pravkar objavljen v Odlazkovi reviji Jana, je naredila Andreja Comino, redno zaposlena piarovka v @ukclj … pic.twitter.com/oHsWK41SIz

— BojanPožar (@BojanPozar) August 19, 2026

Vprašanje torej ni, ali lahko nekdo v svojem prostem času napiše intervju. Vprašanje je, kako transparentno mora biti javnosti predstavljeno, ko oseba, katere redno poklicno delo je komuniciranje in odnosi z javnostmi v pomembnem javnem zavodu, hkrati nastopa kot novinarka zasebnega medija in intervjuva osebo z najvišjo politično funkcijo v državi.