Ideja, da na potovanju živimo kot domačin, je nekoč pomenila pristno spoznavanje kraja, danes pa je postala le še turistični kliše. Množični turizem, družbena omrežja in podjetja, ki prodajajo vnaprej pripravljene “avtentične” izkušnje, pa so občutek pristnosti spremenili v turistični produkt.
Tipičen primer za to je italijanska nonna, ki tradicionalno pomeni steber družine. Kuhala je za številne družinske člane, skrbela za dom in prenašala kulinarično znanje iz generacije v generacijo. Prav zato je podoba italijanske babice postala močan turistični simbol.
Toda v Rimu so se pojavile restavracije, ki v izložbe postavljajo tako imenovane testeninske babice, da bi privabile turiste. Prizor, ki naj bi predstavljal pristno italijansko tradicijo, je tako postal del turistične predstave, poroča The Telegraph.
Podobno komercializacijo tradicije je bilo mogoče opaziti že pred desetletji v Benetkah. Trgovine so bile polne ponarejenega muranskega stekla in tovarniško izdelanih pustnih mask. Turisti so drago plačevali vožnjo z gondolo, domačini pa so za prečkanje kanalov uporabljali preproste trajektne gondole, imenovane traghetti.
Rimski trend “testeninskega okna”: stereotipne italijanske babice ročno izdelujejo testenine, da bi privabile turiste.
Foto: Shutterstock
Živeti kot domačin je postalo turistični produkt
Popotniki so si vedno želeli pristnih izkušenj, vendar je bilo treba zanje nekoč pogosto vložiti več časa in truda. Danes pričakujemo, da bomo v nekaj dneh spoznali pravo življenje nekega kraja, hkrati obiskali glavne znamenitosti in domov odnesli nekaj posebnega.
Zato je tudi ideja, da bomo za teden dni živeli kot domačin, postala precej izpraznjena. Velika turistična podjetja jo spreminjajo v tržni produkt, podjetniki po svetu pa ustvarjajo izkušnje, za katere menijo, da jih želijo obiskovalci.
Turist se lahko tako uči mehiške rokoborbe, v Seulu vadi koreografijo K-popa ali sodeluje pri kateri od številnih drugih “lokalnih” dejavnosti. Težava je, da pristni stiki z ljudmi zahtevajo čas in spontanost. Turistična industrija pa ponuja nekaj, kar je veliko lažje prodati: hitro, predvidljivo in lepo zapakirano izkušnjo.
Množični turizem v Atenah
Foto: Shutterstock
Ko pristna tradicija postane zabava
Še bolj očitno postane izkrivljanje pristnosti tam, kjer se tradicionalne kulture prilagajajo turističnemu okusu. Težava pa se ne konča le pri kičastih izdelkih. Tudi obiski vasi in kulturne predstave, ki naj bi turistom približali življenje domorodnih skupnosti, lahko postanejo neprijetne predstave za obiskovalce in njihove fotoaparate.
Tradicionalne plese in obrede se vse pogosteje prilagaja turistom. Ponekod se skupnosti predstavljajo v kostumih in z obredi, ki so bolj namenjeni obiskovalcem kot pa lokalnemu prebivalstvu. V nekaterih delih Etiopije so tradicionalni običaji na primer celo postali predmet neposrednega trgovanja s turisti.
Gruča turistov pred Fontano di Trevi v Rimu
Foto: Shutterstock
Turisti sami ustvarjajo lažno pristnost
Pri tem ni mogoče preprosto kriviti domačinov, ki želijo s turizmom zaslužiti, še poroča The Telegraph. Če obstaja povpraševanje po določeni predstavi o neki kulturi, se bo prej ali slej pojavila tudi ponudba. Težava je v tem, da turisti na pot pogosto pridejo z že izdelano predstavo o tem, kaj bodo videli. Še preden stopijo na letalo, imajo v glavi podobo destinacije, ki so jo v zadnjih letih naslikala predvsem družbena omrežja.
Ko resničnost ne ustreza pričakovanjem, jo lahko začnemo nezavedno spreminjati. Od domačinov se pričakuje določeno vedenje, od krajev določena podoba in od tradicij določena predstava. Turisti iščejo pristnost, domačini in podjetja pa jim jo začnejo ponujati v obliki, ki je prilagojena njihovim pričakovanjem. Na koncu nastane umetna različica nečesa, kar naj bi bilo pristno.
Preberite tudi: