Švedska se pridružuje državam, ki nameravajo po novih pravilih EU v Italijo vračati prosilce za azil, če je bila ta njihova prva država vstopa v Unijo. Medtem Francija in Španija za zdaj zavračata posamične dvostranske vrnitve in poudarjata evropski mehanizem solidarnosti.

Švedska je italijanski agenciji ANSA potrdila, da namerava uporabljati pravila novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Od Italije pričakuje, da bo izpolnjevala obveznosti pri prevzemu oseb, za katere je po pravilih EU odgovorna.

Podoben pristop so že napovedale ali začele izvajati Nemčija, Švica, Avstrija in Finska. Avstrija je po navedbah italijanskih medijev od začetka veljavnosti novih pravil v Italijo vrnila štiri osebe.

Država prvega vstopa ostaja ključna

Novi pakt EU o migracijah in azilu se uporablja od 12. junija. Med drugim določa jasnejša pravila, katera država je odgovorna za obravnavo prošnje za azil, ter želi omejiti tako imenovane sekundarne premike – ko oseba po prvem prihodu v EU odide v drugo državo članico.

To v praksi pogosto pomeni, da države na severu in zahodu Evrope skušajo prosilce vrniti v državo, kjer so bili prvič registrirani. Pri prihodih čez osrednje Sredozemlje je to največkrat Italija.

Po podatkih Eurostata je Italija med letoma 2023 in 2025 prejela 109.427 zahtev za prevzem oseb v okviru dublinskega sistema. To ne pomeni, da je bilo toliko ljudi tudi dejansko vrnjenih, temveč gre za zahteve drugih držav, naj Italija prevzame odgovornost za njihove postopke.

Samo leta 2025 je Italija prejela več kot 24.000 takšnih zahtev, največ iz Nemčije in Francije.

Italija pod pritiskom, Bruselj zahteva učinkovite prenose

Italija je prenose po dublinskih pravilih konec leta 2022 enostransko ustavila. Evropska komisija je v prvi oceni izvajanja novih pravil julija ugotovila, da je Italija sprejela določene pripravljalne ukrepe, vendar so za učinkovito izvajanje premestitev potrebni dodatni konkretni koraki.

Po pravilih novega pakta država, ki je odgovorna za prosilca, prenosa ne more preprosto zavrniti. Če termina ne more izvesti, mora predlagati drugega.

“Nova pravila vzpostavljajo jasnejše obveznosti držav članic in naj bi zmanjšala nedovoljene premike prosilcev za azil znotraj EU,” poudarja Evropska komisija v pojasnilih o paktu.

Toda prav tu se razkrivajo politične razlike. Francija se po navedbah virov za ANSA za zdaj ne želi pridružiti državam, ki osebe vračajo v Italijo. V Parizu poudarjajo sodelovanje z Rimom pri zmanjševanju prihodov iz Tunizije in Libije.

Tudi Španija se zavzema za reševanje vprašanja prek evropskega mehanizma solidarnosti, ne s posameznimi dvostranskimi vračanji. Za vlado Giorgie Meloni pa lahko napovedi Švedske in drugih držav pomenijo nov pritisk: po letih zahtev, naj druge članice prevzamejo več bremena, se Italija zdaj sooča z možnostjo, da se bo del migrantov vračal prav nanjo.

Povezani članki:



Navigacija prispevka