Palestinska zastava. Foto: EPA
Nataša Pirc Musar obžaluje odločitev vlade, da se Slovenija ne bo pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), ki da “v svet pošilja napačna sporočila glede konsistentnosti slovenske zunanje politike,” so sporočili iz njenega urada.
“Predsednica ne pozna podrobnosti zanjo presenetljive odločitve in tudi nima pristojnosti, da bi lahko vplivala na odločanje,” so navedli v uradu in dodali, da je Pirc Musar večkrat javno podprla slovensko pridružitev tožbi.
Predsednica Nataša Pirc Musar obžaluje odločitev vlade. Foto: BoBo
Dodajajo, da so bili s stališčem predsednice glede pridružitve tožbi ICJ seznanjeni tudi predstavniki vlade. “Ob tem predsednica upa, da ta odločitev ni posledica predvolilnega pragmatizma in kalkuliranja. V vsakem primeru pa je jasna: glede na desetine tisočev žrtev genocida v Gazi in stotine tisočev žrtev genocida drugod po svetu, izkazane nenačelnosti ni mogoče z ničimer opravičiti,” so zapisali.
Nevladniki: Odločitev vlade glede tožbe proti Izraelu je sramotna
Nevladne organizacije in kolektivi so v skupni izjavi poudarili, da so lani skupaj z več kot 5000 prebivalci Slovenije vlado pozvali, naj se nemudoma pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.
“Preprečevanje in kaznovanje genocida, najhujšega hudodelstva, kar ga pozna človeštvo, ne prenese niti izgovorov niti preračunljivih kompromisov,” so poudarili in ocenili, da je sramotno, da vlada ni imela poguma in načelne odločnosti, ki sta potrebna za zaščito človekovih pravic in mednarodno pravičnost.
“Poznamo izgovore, zakaj Slovenija ne more odločneje ukrepati zoper Izrael, ki je obtožen mednarodnih hudodelstev in ki je skupaj z ZDA zdaj začel vojno proti Iranu, ob tem, ko stopnjuje napade na Libanon,” so dodali. To, da te izgovore vlada znova reciklira, pa so označili za “slabo popotnica za čas, ki prihaja”.
Ob Amnesty International Slovenije so izjavo med drugimi podpisali tudi Gibanje za pravice Palestincev, Pekarna Magdalenske mreže, društvo Humanitas, Umanotera in Slovenska filantropija.
Pirati opozarjajo, da Slovenija potrebuje “resno strategijo za krepitev digitalne varnosti.” Foto: BoBo/Borut Živulović
Pirati: Če je nacionalna varnost odvisna od Izraela, imamo resen problem
Kot so zapisali v Piratski strani, ostro nasprotujejo odločitvi vlade, da se ne pridruži tožbi proti Izraelu. “Vlada je s tem zamudila pomembno priložnost, da bi Slovenija jasno podprla delovanje mednarodnega prava in mednarodnih institucij v času ene najhujših humanitarnih kriz našega časa. Posebej problematični so argumenti največje vladne stranke, Gibanja Svoboda, ki odločitev utemeljuje z vprašanji nacionalne varnosti in sodelovanja z Izraelom na področju kibernetske varnosti,” so zapisali in dodali, da naj bi, po navedbah vlade, nekateri varnostni sistemi v Sloveniji temeljili na sodelovanju z izraelskimi partnerji, “kar naj bi lahko predstavljalo tveganje za delovanje ključne infrastrukture.”
Ob tem so opozorili, da takšna argumentacija razkriva resen strateški problem slovenske države. “Če je nacionalna varnost Slovenije res tako močno odvisna od sodelovanja z enim samim tujim partnerjem, potem to pomeni, da država ni zagotovila ustrezne digitalne suverenosti,” so prepričani.
Zato so Pirati pozvali vlado, da znova preuči svojo odločitev. “Hkrati pa poudarjamo, da morajo kot država začeti izvajati resno strategijo za krepitev digitalne suverenosti Slovenije, ki bo zmanjšala tehnološko odvisnost naše države od tujih akterjev,” so še sklenili.
Vlada je v četrtek sporočila, da se Slovenija tožbi ne bo pridružila
Zunanja ministrica Tanja Fajon je po četrtkovi seji vlade sporočila, da se Slovenija tožbi ne bo pridružila, ker predlog na vladi ni dobil podpore. Ministrica je to obžalovala. Zagotovila je, da Slovenija, ki ji je doslej uspelo ohranjati načelnost, nima alternative spoštovanju mednarodnega prava in humanitarnega prava in bo še naprej podpirala delo sodišča.
Sorodna novica
Fajon: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Izraela zaradi genocida v Gazi
Na vprašanje, ali je bila odločitev morebiti posledica tudi zunanjih pritiskov, je Fajon priznala, da je bilo zunanjih pritiskov precej. “Jasno je, da ti pritiski so, vsi smo jih deležni s strani velesil in tudi to je treba nazadnje upoštevati, ko se odločaš. Ampak še enkrat, eno je načelnost, drugo so mogoče vprašanja nacionalne varnosti, ampak delo mednarodnih sodišč bomo spoštovali tudi zdaj, ko bo ta postopek tekel naprej,” je poudarila zunanja ministrica. Ni pa jasno odgovorila na vprašanje, ali je prevladal strah pred morebitnimi izraelskimi povračilnimi ukrepi, če bi se Slovenija pridružila tožbi.
Z zunanjega ministrstva pa so sporočili, da pred ICJ-jem že teče sodni postopek in da bo zato sodišče lahko odločalo tudi brez intervencije Slovenije. “Slovenska vlada je s svojo načelno politiko redno opozarjala in se zoperstavljala politiki predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja zoper palestinsko prebivalstvo. Tako bo Slovenija tudi nadaljevala,” so zatrdili.
Južna Afrika je tožbo vložila leta 2023
Južna Afrika je tožbo vložila leta 2023, v njej pa Izrael med drugim obtožuje genocida nad Palestinci na območju Gaze. Druge države so se ji lahko pridružile do četrtka. Glede na ocene opazovalcev sicer ICJ obravnav v primeru naj ne bi začel pred letom 2027, odločitve pa ni pričakovati pred koncem tega leta ali še pozneje.
Za pristop k tožbi se je doslej odločilo 18 držav. Iz Evrope Nizozemska, Islandija, Španija, Belgija in Irska, in Južne Amerike Kolumbija, Mehika, Čile, Bolivija, Brazilija, Nikaragva, Kuba, Paragvaj in Belize, iz Azije in Afrike Turčija, Maldivi, Libija in Komori.
Oglas