Stanovalci splitskih blokov se vse pogosteje pritožujejo nad sosedi z duševnimi motnjami, v primerih, ko jih je strah za življenje in premoženje, pa jim najpogosteje preostane le klic policiji, ki vsakodnevno posreduje v okviru svojih omejenih pooblastil in opozarja, da sistem nima kakovostnega odgovora na ta problem, navaja dnevnik.hr.
Kaj pravi policija?
Splitska policija ima vsak dan posredovanja, pri katerih ukrepa zoper osebe, ki kršijo javni red in mir ali so že zakrvile družinsko nasilje oziroma kakšno drugo kaznivo dejanje. Na klice državljanov posredujejo tudi takrat, ko osebe niso storile prekrška ali kaznivega dejanja iz pristojnosti policije, najpogosteje pa gre za kopičenje odpadkov v stanovanju, nenadzorovano puščanje vode in hrup. »Vsak dan imamo na območju županije približno pet do deset takšnih posredovanj, vključno z nudenjem pomoči zaposlenim v nujni medicinski pomoči, ko izvajajo prisilen odvoz v bolnišnico. V večini primerov gre za iste osebe z duševnimi obolenji, pri katerih smo do zdaj že večkrat posredovali. Ocenjujemo, da samo na območju Splita živi najmanj trideset takšnih kroničnih primerov, zaradi katerih so ljudje iz njihove neposredne bližine vznemirjeni,« tako pojasni načelnik PU splitsko-dalmatinske Marko Srdarević.
Sistem le redko osebam z duševnimi motnjami odredi prisilno zdravljenje
Na policiji so precej zaskrbljeni, saj menijo, da ni dovolj kakovostno urejenega sistema, ki bi skrbel za osebe z duševnimi motnjami. To je posebej izrazito v primerih, ko živijo same in ne jemljejo predpisane terapije, zato jih mora policija odpeljati v bolnišnico. Če zdravniki v bolnišnici ocenijo, da niso nevarni, ali jih s terapijo umirijo, jih zelo hitro odpustijo z zdravljenja. Sistem, konkretno gre za zdravnike in županijsko sodišče, le redko osebam z duševnimi motnjami odredi prisilno zdravljenje.
V skladu z Zakonom o zaščiti oseb z duševnimi motnjami je obvezno, da ko policija tako osebo pripelje v ambulanto nujnega psihiatričnega sprejema, psihiatri pa ugotovijo razlog za bolnišnično zdravljenje, bolnik podpiše soglasje za zdravljenje. Če ga bolnik odkloni, obstajajo pa medicinske oziroma psihiatrične indikacije za prisilno hospitalizacijo, ga je mogoče tam zadržati največ 48 ur, v tem času pa psihiatri odločijo, ali bodo takšno osebo izpustili ali pa bodo zoper njo podali predlog županijskemu sodišču, ki odloča o prisilni hospitalizaciji.
1300 hospitalizacij, od tega 58 prisilnih
Predstojnik Klinike za psihiatrijo KBC Split Trpimir Glavina za Hino razkriva, da so imeli lani okoli 1300 hospitalizacij, od tega 58 prisilnih. Na oddelku imajo 80 postelj, med njimi sedem za daljše zdravljenje. V zadnjih nekaj mesecih imajo visoko zasedenost postelj, od 90 do 100 odstotkov, zaradi česar so najbolj obremenjeni v državi.
Kaj lahko stori zavod za socialno delo?
Ko se stanovalci, ki imajo težave s sosedom z duševnimi motnjami, obrnejo na zaposlene na zavodu za socialno delo, se najprej oceni in ugotovi, ali so podani elementi za ukrepanje. To obsega pogovor z osebo, na katero se prijava nanaša, vključitev družinskih članov in bližnjih oseb, sodelovanje z zdravstvenimi ustanovami z namenom spodbujanja k zdravljenju, predlaganje sodišču ustreznih ukrepov za zaščito pravic in interesov osebe ter napotitev stanovalcev na druge pristojne institucije, kadar gre za vprašanja, ki niso v pristojnosti zavoda. V primerih resne ali neposredne nevarnosti za življenje ali varnost osebe ali drugih oseb se uporabljajo določbe predpisov s področja zaščite oseb z duševnimi motnjami, kar je v pristojnosti zdravstvenih ustanov in sodišča. Državljanom, ki se počutijo ogrožene, svetujemo, da vsako neposredno grožnjo ali nasilno vedenje brez odlašanja prijavijo policiji,« pa so za dnevnik.hr odgovorili z resornega ministrstva.