Pomembnejši dogodki dneva:
14.54 London z največjim svežnjem sankcij proti Rusiji od začetka vojne
14.50 Koalicija voljnih o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini
14.47 Evropski parlament ob obletnici vojne izrazil trdno podporo Ukrajini
12.28 Kremelj: Rusija se bo borila v Ukrajini, dokler ne doseže svojih ciljev
11.36 Evropski voditelji ob obletnici vojne za nadaljnjo podporo Ukrajini
10.26 Ruska obveščevalna služba: Zahod želi Ukrajino opremiti z jedrsko bombo
10.04 Slovenija ob obletnici začetka vojne za trajen in pravičen mir v Ukrajini
8.29 Zelenski: Putinu ni uspelo doseči vojnih ciljev
6.19 Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino
14.54 London z največjim svežnjem sankcij proti Rusiji od začetka vojne
Britanska vlada je ob današnji četrti obletnici ruske invazije na Ukrajino napovedala sveženj skoraj 300 sankcij proti Rusiji, njen največji od začetka vojne. Uperjen je zlasti proti izvoznikom ruske nafte in ključnim dobaviteljem vojaške opreme za rusko vojsko. Med sankcioniranimi je tudi Transneft, ena največjih naftovodnih družb na svetu.
Transneft je po navedbah vlade v Londonu odgovoren za transport več kot 80 odstotkov ruskega izvoza surove nafte. Uvedba sankcij proti tej družbi zato Rusiji dodatno otežuje iskanje kupcev za svojo nafto.
Na seznamu sankcioniranih se je ob tem znašlo 175 podjetij naftnega omrežja 2Rivers, glavnega trgovca z rusko surovo nafto, 48 tankerjev, več bank ter več deset posameznikov in entitet, povezanih z dobavo vojaške opreme, ruskimi jedrskimi projekti in industrijo utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).
“Združeno kraljestvo je danes sprejelo odločne ukrepe za prekinitev ključnega financiranja, dobave vojaške opreme in prihodka, ki podpirajo rusko agresijo – gre za naš največji sveženj sankcij od prvih mesecev invazije,” je v Kijevu, kjer se mudi v luči četrte obletnice invazije, povedala britanska zunanja ministrica Yvette Cooper.
Ob tem je napovedala, da bo njena vlada za pomoč Ukrajincem, obnovo njihove države in krepitev njene energetske odpornosti namenila dodatnih 30 milijonov funtov oziroma dobrih 34 milijonov evrov.
14.50 Koalicija voljnih o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer sta bila na srečanju zaveznic Ukrajine, združenih v t. i. koalicijo voljnih, ob današnji četrti obletnici začetka ruske invazije kritična do pristopa Moskve k mirovnim pogajanjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da bo kmalu potekal nov krog pogovorov.
“Najmanj, kar lahko rečem, je, da sem zelo skeptičen glede možnosti doseganja kratkoročnega miru,” je na videokonferenci koalicije voljnih povedal Macron. Nadaljevanje pogajanj za končanje vojne je sicer označil za dobro, a pri tem ocenil, da “na ruski strani ni volje za dosego miru”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Starmer je medtem dejal, da bi morale zaveznice “spremeniti narativ” in se oddaljiti od percepcije, da Rusija zmaguje v vojni. Opozoril je, da je Moskva v zadnjem letu utrpela “pol milijona žrtev, da bi pridobila in zasedla manj kot odstotek dodatnega ukrajinskega ozemlja”. Dodal je še, da rusko gospodarstvo zaradi vojne trpi.
Prepričan je tudi, da morajo zaveznice okrepiti “pritisk na Rusijo in njeno vojno gospodarstvo”, poroča britanski BBC. Glede mirovnih pogajanj pa je opozoril, da nihče razen ruski predsednik Vladimir Putin ne ovira napredka na poti do miru.
Zelenski je na srečanju znova poudaril, da Kijev potrebuje večjo vključenost Evrope v mirovnih pogajanjih. Ob tem je dejal, da bo v tem tednu oziroma v desetih dneh potekal nov krog tristranskih pogajanj z Rusijo in ZDA, poroča britanski časnik Guardian.
Nemški kancler Friedrich Merz pa je izrazil neomajno podporo Ukrajini, se zavzel za krepitev pritiska na Rusijo in ocenil, da Moskva v vojni ne zmaguje. “Moramo biti zelo jasni, da se bo ta vojna končala šele, ko bo Putin spoznal, da ne more zmagati,” je še dodal v vnaprej posneti izjavi, saj se srečanja ni udeležil.
Videokonference zaveznic Ukrajine, združenih v t. i. koalicijo voljnih, so se udeležili številni voditelji evropskih držav. Nekateri med njimi so v znak podpore Ukrajini ob današnji četrti obletnici začetka vojne tudi obiskali Kijev.
14.47 Evropski parlament ob obletnici vojne izrazil trdno podporo Ukrajini
Evropski parlament je ob današnji obletnici začetka ruske invazije izrazil trdno podporo Ukrajini ter v resoluciji obsodil rusko agresijo. Poudaril je tudi, da je prihodnost Ukrajine v EU. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v video nagovoru parlamenta pozval EU, naj določi jasen časovni okvir za pristop Ukrajine k povezavi.
Evropski parlament se je ob četrti obletnici začetka ruske invazije v Ukrajini danes sešel na izrednem zasedanju v Bruslju.
Predsednica parlamenta Roberta Metsola je v uvodu poudarila, da sta Ukrajina in Evropa močni, kadar držita skupaj. “Varnost Ukrajine je varnost Evrope, svoboda Ukrajine je svoboda Evrope, prihodnost Ukrajine pa je v Evropi,” je še dejala, kot so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Evroposlance je prek video povezave nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski. “Za nas je pomembno, da dobimo jasen datum za pristop k EU,” jim je sporočil. Če takšnega zagotovila ne bo, bo ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah našel način, da Ukrajino za desetletja blokira z razdvajanjem Evrope.
Unijo je tudi pozval, naj potrdi sveženj posojil Ukrajini v višini 90 milijard evrov, ki ga trenutno blokira Madžarska. “To je resnična finančna garancija za našo varnost in odpornost, zato jo je treba izvesti,” je poudaril.
Evropski poslanci so danes tudi potrdili resolucijo, v kateri odgovornost za vojno v Ukrajini in z njo povezane zločine pripisujejo izključno Rusiji in njenim zaveznicam. Poudarjajo tudi, da mora mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo temeljiti na trdnih varnostnih jamstvih za Kijev.
Poslanci se v resoluciji, ki so jo sprejeli s 437 glasovi za, 82 proti in 70 vzdržanimi, tudi zavzemajo za dodatne sankcije EU proti Moskvi in še večjo energetsko neodvisnost unije od Rusije. Poudarjajo še, da je prihodnost Ukrajine v EU, povezavo in njene članice pa pozivajo, naj prevzamejo večjo odgovornost za evropsko varnost in povečajo vojaško, politično in diplomatsko podporo Ukrajini.
12.28 Kremelj: Rusija se bo borila v Ukrajini, dokler ne doseže svojih ciljev
Rusija še ni dosegla svojih ciljev v Ukrajini, je ob današnji četrti obletnici od začetka ruske invazije na Ukrajino povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da se bodo ruske sile še naprej borile, dokler Moskva ciljev ne doseže, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Cilji še niso bili v celoti doseženi, zato se vojaška operacija nadaljuje,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje povedal Peskov in poudaril, da Moskva od samega začetka ohranja upanje na mirno rešitev konflikta. “To upanje nas (…) ni nikoli zapustilo,” je dodal.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je kot enega od temeljnih vzrokov za konflikt znova izpostavila širitev Nata. Prepričana je, da je treba rešiti vprašanje širitve Nata z vojaškimi ali političnimi sredstvi, saj da brez te rešitve ne bo mogoče doseči mirovnega dogovora, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Moskva ukrajinskemu članstvu v Natu močno nasprotuje in je približevanje Kijeva zavezništvu navajala kot enega od razlogov za invazijo na Ukrajino.
11.36 Evropski voditelji ob obletnici vojne za nadaljnjo podporo Ukrajini
Več evropskih voditeljev se je ob današnji četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino zavzelo za nadaljnjo podporo Kijevu in krepitev pritiska na Moskvo. Vodja Nata Mark Rutte se je zavzel še za trdna varnostna jamstva za Ukrajino, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je vojno označil za vojaški, gospodarski in strateški neuspeh Rusije.
“Zveza Nato je od samega začetka stala ob strani Ukrajini. Stojimo ob vaši strani danes in bomo ob vaši strani tudi pri prihodnjih izzivih,” je povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Zavzel se je za nadaljnjo vojaško, finančno in humanitarno pomoč Ukrajini ter za trdna varnostna jamstva, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je bil medtem kritičen do predsednika ZDA Donalda Trumpa, češ da je ruskega predsednika Vladimirja Putina na njunem lanskem srečanju na Aljaski obravnaval kot prijatelja. Ocenil je tudi, da je Trump prezgodaj in brez potrebe umaknil ukrajinsko članstvo v Natu s pogajalske mize.
Foto: Guliverimage
Hkrati je zaveznice pozval, naj po morebitni prekinitvi spopadov zagotovijo, da bo mir trajen. “Ko boji končno prenehajo, mora mir obstati. (…) Ukrajinski narod si zasluži pravičen in trajen mir. Njihova varnost je naša varnost. Brez resničnega miru v Ukrajini ne more biti resničnega miru v Evropi,” je dodal.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem vojno v Ukrajini označil za “trojni neuspeh za Rusijo”, in sicer vojaški, gospodarski in strateški, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Nekega dne bodo Rusi spoznali obseg zločina, storjenega v njihovem imenu, nesmiselnost navedenih izgovorov in uničujoče dolgoročne posledice za njihovo državo,” je zapisal na omrežju X. Pri tem je poudaril, da se je Ukrajina štiri leta dosledno upirala ruski agresiji, slednja pa, da je okrepila zvezo Nato in združila Evropejce.
Ocenil je, da je bilo od začetka vojne februarja 2022 ubitih ali ranjenih že več kot 1,2 milijona ruskih vojakov. “To je največje število ruskih žrtev v boju od druge svetovne vojne,” je nadaljeval ter obljubil nadaljnjo podporo Ukrajini in nove sankcije Rusiji.
Tudi britanski premier Keir Starmer se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini ter za pravičen in trajen mir. Ob tem je izrazil prepričanje, da Rusija vojne ne bo zmagala, poroča britanski BBC.
Nemški kancler Friedrich Merz pa je pozval k evropski enotnosti in dejal, da lahko vojno konča le skupna moč. “Že štiri leta so vsak dan in vsaka noč nočna mora za prebivalce Ukrajine. In ne le zanje, ampak za vse nas. Ker se je vojna vrnila v Evropo,” je dodal.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je bil medtem kritičen do predsednika ZDA Donalda Trumpa, češ da je ruskega predsednika Vladimirja Putina na njunem lanskem srečanju na Aljaski obravnaval kot prijatelja. Ocenil je tudi, da je Trump prezgodaj, in brez potrebe umaknil ukrajinsko članstvo v Natu s pogajalske mize.
10.26 Ruska obveščevalna služba: Zahod želi Ukrajino opremiti z jedrsko bombo
Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da Pariz in London aktivno delata na tem, da bi Kijevu zagotovila jedrsko bombo. Po izjavi njihovega tiskovnega urada britanska in francoska elita nočeta sprejeti poraza v Ukrajini, piše TASS.
Po navedbah ruske službe naj bi Ukrajini dostavili tako imenovano Wunderwaffe, nemški izraz za čudežno orožje. “Kijev bi imel več možnosti za prekinitev sovražnosti, če bi imel jedrsko ali vsaj tako imenovano ‘umazano’ bombo,” je zapisano v izjavi.
SVR navaja, da po njihovih informacijah London in Pariz aktivno delata na tem, da bi Kijevu zagotovila tako orožje, pa tudi sredstva za njegovo dostavo. To vključuje skrivni prenos ustreznih komponent, opreme in tehnologij evropske izdelave v Ukrajino.
“Kot možnost se obravnava francoska majhna bojna glava TN-75 iz balistične rakete M51.1, ki se izstreljuje iz podmornice,” je zapisala tiskovna agencija. V sporočilu za javnost je še zapisano, da je “Berlin preudarno zavrnil sodelovanje v tem nevarnem podvigu”.
Po navedbah SVR se Britanci in Francozi zavedajo, da njihov načrt “hudo krši mednarodno pravo, predvsem Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, in nosi tveganje uničenja svetovnega sistema neširjenja jedrskega orožja”.
V sporočilu za javnost je navedeno, da se Velika Britanija in Francija zavedata, da jim razmere v Ukrajini ne puščajo nobene možnosti za zmago nad Rusijo s pomočjo ukrajinskih oboroženih sil. “Posledično so glavna prizadevanja Zahodnjakov usmerjena v to, da bi bilo videti, kot da Kijev poseduje jedrsko orožje in da so ga razvili sami Ukrajinci,” je še zapisano v izjavi.
Tiskovni urad SVR je poudaril, da “izjemno nevarni načrti Londona in Pariza dokazujejo, da sta izgubila stik z realnostjo in da je njuno prepričanje, da se bodo izognili odgovornosti, neutemeljeno, zlasti če upoštevamo, da nič ne bo ostalo neodkrito”.
V vojaških, političnih in diplomatskih krogih je veliko razumnih ljudi, ki razumejo, da nepremišljena dejanja njihovih voditeljev predstavljajo grožnjo celotnemu svetu, je sklenila SVR.
10.04 Slovenija ob obletnici začetka vojne za trajen in pravičen mir v Ukrajini
Premier Robert Golob je ob današnji obletnici začetka ruske invazije Ukrajincem zaželel veliko moči in poguma, da bi skupaj in čim prej dosegli trajen in pravičen mir v Ukrajini. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je takojšen dogovor o prihodnosti Ukrajine ključen tudi za prihodnost Evrope in stabilnost v svetu.
Društvo Ukrajincev v Sloveniji Razom ob obletnici v Ljubljani organizira shod v podporo Ukrajini z naslovom Ustavimo zlo skupaj. Kot so danes sporočili iz društva, bodo na shodu, ki se bo začel ob 18. uri na Mestnem trgu in se ga bo po napovedih udeležil tudi ukrajinski veleposlanik v Sloveniji, pozvali k pravičnemu in trajnemu miru, ki temelji na mednarodnem pravu, odgovornosti za zločine ter spoštovanju suverenosti Ukrajine.
Izrazili bodo tudi zahteve po obsežnejših sankcijah proti Rusiji, več orožja za Ukrajino in vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili deportirani v Rusijo.
Foto: STA
Premier je Ukrajincem ob četrti obletnici začetka vojne na družbenem omrežju X še sporočil, da bo Slovenija še naprej z njimi, njihovim zavzemanjem za mir in branjenjem vrednot. Dodal je, da Rusija nadaljuje brutalno politiko, ki je v nasprotju z vsemi načeli sodobne mednarodne skupnosti.
Pirc Musar pa je izpostavila, da mir v svetu postaja vse bolj abstraktna kategorija, nedosegljiva običajnim ljudem, tudi v Ukrajini. “Ne gre le za prizadete prebivalke in prebivalce te države, takojšen dogovor o prihodnosti Ukrajine – a ne brez Ukrajine – je ključnega pomena tudi zaradi evropske prihodnosti in globalne stabilnosti,” je danes zapisala na X.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je rusko agresijo v Ukrajini v ponedeljek označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. Zunanja ministrica pa je poudarila, da Slovenija zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in zahteva odgovornost za storjene zločine v Ukrajini.
Ministrstvo je v ponedeljkovem sporočilu za javnost še zagotovilo, da bo Slovenija še naprej trdno stala ob strani Ukrajini in podpirala spoštovanje mednarodnega prava. Napovedali so, da bo Slovenija vojaško, humanitarno in drugo pomoč Ukrajini nudila, dokler bo treba.
8.29 Zelenski: Putinu ni uspelo doseči vojnih ciljev
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred štirimi leti skušal zavzeti Ukrajino, a mu ni uspelo, prav tako pa ni dosegel drugih vojnih ciljev, je v video nagovoru ob obletnici ruske invazije danes dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da je Ukrajina pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila trajen mir.
Zelenski je spomnil na začetek vojne in domnevna pričakovanja Rusije, da bo hitro zmagala. Ob tem je poudaril, da za odporom Ukrajine stojijo milijoni Ukrajincev, pogum, trdo delo in vztrajnost.
“Putin ni dosegel svojih ciljev. Ukrajincev ni zlomil. Ni zmagal v vojni,” je dejal Zelenski po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Zatrdil je, da bo storil vse, da doseže mir in zagotovi pravico.
V pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN pa je Zelenski iz Kijeva pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj ostane na strani Ukrajine. Menil je še, da Trump in njegova ekipa resnično želita končati vojno v Ukrajini.
V Ukrajini so se medtem četrte obletnice agresije danes točno ob 9. uri po krajevnem času (8. uri po srednjeevropskem) spomnili z minuto molka v več delih države.
Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je Putin odredil začetek invazije, po obsegu in številu žrtev krepko presegla vojne na območju nekdanje Jugoslavije in je najhujši oborožen konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni.
V štirih letih vojne je bilo po ocenah skupno ubitih več sto tisoč vojakov na obeh straneh, pa tudi več tisoč civilistov, na milijone ljudi je razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po več krogih pogajanj za končanje vojne pod okriljem ZDA največja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vprašanja.
6.19 Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino
Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil začetek invazije, po obsegu in številu žrtev krepko presegla vojne na območju nekdanje Jugoslavije in si prislužila neslavni naziv najhujšega oboroženega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni.
Sovražnosti so v štirih letih zahtevale več sto tisoč življenj, od tega več tisoč življenj civilistov, na milijone ljudi je bilo razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po več krogih pogajanj za končanje vojne pod okriljem ZDA največja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vprašanja.
V luči obletnice in v znak podpore Ukrajini, ki se že štiri leta upira neprimerljivo močnejšemu agresorju, za kar plačuje visok človeški davek, bodo danes Kijev poleg Ursule von der Leyen obiskali še predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in nekateri evropski komisarji, med njimi komisarka za širitev EU Marta Kos.
V Bruslju bo medtem dopoldne na sporedu izredno zasedanje Evropskega parlamenta. Po napovedih bo poslance na daljavo nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, sledila bo razprava o najnovejšem dogajanju na terenu in evropskih prizadevanjih za pravičen mir. Poslanci bodo nato glasovali o resoluciji na to temo.
Ob tem je predvidena tudi videokonferenca zaveznic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih. Ta se je v zadnjih mesecih večkrat sestala in načeloma pripravila načrt, ki naj bi v prvi vrsti zagotovil varnost Ukrajini po prekinitvi ognja oziroma opredelil odziv Zahoda na morebiten vnovičen ruski napad.