Ob prizadevanjih, da bi še obogatili kulturno dediščino, si v občini želijo povečati tudi sodelovanje med kulturo in drugimi sferami, predvsem s turizmom in gospodarstvom, pa tudi sodelovanja na drugih ravneh. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Po več letih prostorske stiske in iskanja primernejših oz. dodatnih prostorov za shranjevanje zbirk in predmetov Koroškega pokrajinskega muzeja in Koroške galerije likovnih umetnosti so v Slovenj Gradcu pred dobrimi štirimi leti našli rešitev v najemu prostorov na območju Pameč. A lokacija se je v poplavah avgusta 2023 izkazala kot neprimerna, saj je narasla reka Mislinja ogrožala tudi te prostore.
Oglas
Da z ministrstvom za kulturo potekajo pogovori o ureditvi stalnih depojev v samem mestnem jedru Slovenj Gradca, je povedal župan Tilen Klugler. Ob tem je dodal, da je želja vseh, da bi to bili deloma tudi ogledni prostori, kar pomeni, da bi bil v prihodnje del shranjenega v depojih tudi na ogled obiskovalcem.
Sorodna novica
Vlada bo zagotovila 36 milijonov evrov za sodobno hrambo arhivskega in muzejskega gradiva
Vlada je, kot je znano, januarja letos sprejela program gradnje depojev za varno hrambo premične kulturne dediščine, vreden 36 milijonov evrov. Z njim želi vzpostaviti sodobno, poplavno in potresno varno infrastrukturo za dolgoročno hrambo arhivskega in muzejskega gradiva na območjih, ki so bila najbolj prizadeta v poplavah avgusta 2023. Program se bo izvajal v obdobju 2026– 2028, sredstva pa so zagotovljena iz sklada za obnovo po poplavah, so takrat sporočili z vlade. Med drugim so navedli, da bo mreža regijskih arhivskih in muzejskih depojev vzpostavljena v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Škofji Loki in na Ravnah na Koroškem.
Kaj še vsebuje osemletni program?
Ureditev oglednih depojev zbirk galerije in muzeja je sicer le eden od strateških ciljev, ki so nanizani v osemletnem lokalnem programu kulture slovenjgraške občine. Poleg vsebinskih ciljev na različnih področjih kulture so pripravljavci dokumenta, med njimi tako predstavniki občine kot zavodov, v načrt zapisali tudi cilje za nadgradnjo dejavnosti.
Tako med drugim v občini načrtujejo pridobitev prostorov za stalno postavitev zbirke slikarja Jožeta Tisnikarja, obnovo ateljeja slikarja Karla Pečka, med cilji je celostna sanacija razstavnih prostorov Koroške galerije likovnih umetnosti, pa tudi revitalizacija arheološkega parka pri Svetem Juriju na Legnu.
V slovenjgraškem kulturnem domu načrtujejo širitev odra in energetsko sanacijo, stekli so že postopki gradnje nove koncertne dvorane glasbene šole, med cilji pa so tudi obnove in dograditve objektov zunaj Slovenj Gradca, ki se prav tako uporabljajo za kulturne dejavnosti. Pri zgodovinskih znamenitostih v občini so med cilji obnova t. i. ubožne hiše, navedena je potreba po obnovi Mersijeve hiše, pa tudi ureditev ruševin gradu Vodriž in Paučkovih partizanskih bolnišnic z dodatnimi elementi digitalizacije.
“Slovenj Gradec je kulturna prestolnica ne samo Koroške, ampak širšega območja”
Ob prizadevanjih, da bi še obogatili kulturno dediščino, si občina želi povečati tudi sodelovanje med kulturo in drugimi sferami, predvsem s turizmom in gospodarstvom, pa tudi sodelovanja na drugih ravneh.
“Slovenj Gradec je kulturna prestolnica ne samo Koroške, lahko rečem kar širšega območja. Tu je kultura res doma,” je dejal župan. Spomnil je, da prav zaradi kulture Slovenj Gradec danes nosi naziv ZN-a mesto glasnik miru. Z lokalnim programom kulture za osem let si je občina po njegovih besedah začrtala vizijo tako na področju dejavnosti kot investicijskih vlaganj.
“Lahko rečem, da smo si zadali zelo optimističen načrt in da bomo morali biti zelo pridni, da bomo pridobili kar največ nepovratnih sredstev od države, Evrope in drugih virov financiranja, da bomo lahko vse te investicije izpeljali in da bomo bdeli nad tem, da dejavnost kot takšna gre naprej, tako na ljubiteljski kot profesionalni ravni,” je še dejal župan.
Oglas