Najvišji vrh Krasa Trstelj ima vsega 643 metrov, a vam v Siolovem petkovem Nasvetu za izlet v hribe pokažemo, da se lahko nanj naredi tudi daljšo turo, tako po kilometrih kot po višincih. Če nanj, na najvišji vrh Črnih hribov, krenemo prek vseh Črnih hribov, torej od Cerja, je to skupaj deset vrhov, pa še eden brez imena. V obe smeri naredimo 18 kilometrov, a tura ni ne tehnično ne kondicijsko zahtevna, saj jo sestavlja le več krajših vzponov.
Parkirišče je 100 metrov pod Pomnikom miru Cerje, kjer so nedavno uredili okolico spomenika in muzeja.
Foto: Matej Podgoršek
Planota Kras ni pogosta izbira planincev, bolj priljubljena je med rekreativnimi kolesarji. Večina markiranih poti na tamkajšnje hribčke je krajša, pol ure, morda uro. Največ idej najdemo v lani prenovljenem planinskem vodniku Slovenska Istra in Kras. Za daljše ture na Krasu pa imamo vsaj dve možnosti. Ena je pred nekaj dnevi odprta šestdnevna daljinska pot Carsus Trail, drugo pa vam bomo orisali v naslednjih vrsticah – prek Črnih hribov na najvišji vrh Krasa, na Trstelj (632 metrov). V obe smeri se nabere 18 kilometrov in 900 višinskih metrov vzpona. Teh si sicer lahko nekaj zmanjšamo, če izpustimo kakšnega od vrhov, saj je okrog njih speljana gozdna makadamska pot (primarno namenjena gašenju v primeru požarov), ki jo večkrat prečimo.
Požar je ta del Krasa leta 2022 precej spremenil.
Foto: Matej Podgoršek
Pred nekaj leti so požari precej prizadeli ta del Krasa. Zdaj se počasi spet zarašča, posledice pa so še vedno vidne. Večji del poti tako nima sence, zato je pohod primernejši za pomlad, jesen in zimo kot za poletje. Črni hribi sicer niso dobili imena zaradi temačne zgodovine, pa ne mislimo tu le požarov, ampak tudi hudih bojev v času prve svetovne vojne (ob poti vidimo nekaj ostankov, nenazadnje pa je že na izhodišču muzej in spomenik Pomnik miru), temveč so jim ime dali po črnem boru, ki je nekoč preraščal to območje.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pohod čez Črne hribe na Trstelj:
Iz Mirna na Goriškem se zapeljemo na Kras, do Pomnika miru Cerje (343 metrov), kjer je nekaj minut hoje nižje urejeno večje parkirišče. Tako je pravzaprav že Cerje prvi vrh na poti čez Črne hribe. Markirana pešpot se začne na vzhodni strani Pomnika miru. Celotna pot je lepo markirana in tako brez težav sledljiva, tudi kjer prečka gozdno cesto. Vsi poimenovani vrhovi so označeni z vpisnimi skrinjicami (na njih so tudi imena) in vpisnimi knjigami.
Celotna pot prek Črnih hribov je lepo označena. Sence pa na poti ni veliko.
Foto: Matej Podgoršek
Fajti hrib
Foto: Matej Podgoršek
Najprej se zložno vzpnemo na Veliko Medvejšče (376 metrov), sledi vrh brez imena in po tem prvi malo strmejši vzpon, na Fajti hrib (432 metrov). Nato se celotno nadaljevanje ture izmenjujejo krajši sestopi in vzponi. Naslednja dva sta Veliki vrh (464 metrov) in Renški vrh (452 metrov), ki sta najboljša razglednika na tem pohodu. Na eno stran pogled seže do Alp in navzdol na Vipavsko dolino, na drugo stran pa prek Krasa do morja. Tako je pravzaprav na večjem delu poti. Ko sem na pohodu srečal štiri domačine, so mi rekli, naj le poudarim, kako lep razgled imajo – na morje in gore!
Pohodniške ideje Mateja Podgorška lahko na Siol.net spremljate vsak petek.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Stol
Foto: Matej Podgoršek
Po sestopu z Renškega vrha prečkamo lokalno asfaltno cesto in smo približno na polovici poti do Trstelja. Sledi vzpon na Vrtovko (502 metrov), znova bo treba torej za približno 15 ali 20 minut gristi kolena. Naslednji Črni hrib je Lesenjak oziroma Lešenjak (553 metrov). Sledita mu Stolovec (565 metrov) in Stol (629 metrov). Ja, tudi v tem delu Slovenije imamo Stol. Zdaj so sestopi in vzponi bolj zložni, a nekaj daljši. Ko se spustimo s Stola, se vrnemo v gozd in še zadnjič vzpnemo, in sicer na Trstelj (643 metrov). Hoje prek vseh vrhov je za od tri do štiri ure, odvisno, kako hitri smo in koliko postankov naredimo.
Pogled proti Čavnu oziroma Trnovskemu gozdu in navzdol na Vipavsko dolino.
Foto: Matej Podgoršek
Trstelj (643 metrov)
Izhodišče
: Cerje (343 metrov)
Višinska razlika: 560 višinskih metrov (na vzponu)
Dolžina kroga: 18 kilometrov
Čas za vzpon: tri ure in pol (za povratek tri ure)
Zahtevnost: lahka markirana pot
Zemljevid pešpoti na Trstelj najdete na maPZS.
Na vrhu Trstelja je oddajnik.
Foto: Matej Podgoršek
Sam Trstelj nima tako lepega razgleda kot prej osvojeni vrhovi, a bomo vseeno videli Čaven, Trnovski gozd, Nanos, del Vipavske doline v smeri severa in proti jugu vas Temenica na Krasu ter do morja. Nekaj minut hoje naprej, po krajšem sestopu je Stjenkova koča, ki je odprta ob koncih tedna in praznikih.
Vrnitev na izhodišče naredimo po poti pristopa. Na turi lahko dvakrat osvojimo 11 vrhov. Kot zapisano na začetku, pa si lahko vrnitev olajšamo in kakšnega od vrhov izpustimo, če izberemo pot po cesti okrog njega. Sam sem na poti nazaj izpustil štiri vrhove, a vseeno naredil 810 višinskih metrov.
Z vrha pogled seže na vas Temenica na Krasu in do morja, do zaliva pri Tržiču (Monfalcone).
Foto: Matej Podgoršek
Poiščite še več nasvetov za pomladne izlete v hribe.