Nepalski uradniki so po poročanju BBC priznali, da sistem za zgodnje opozarjanje pred poplavami ne deluje, kot bi moral. Prepustili so ga namreč zobu časa. Ogroženih je več tisoč življenj v regiji pod najvišjo goro sveta.
Šerpe so opozarjale, da po zadnji izpraznitvi ledeniškega jezera Imja leta 2016 ni bil opravljen skorajda noben resen pregled stanja na sistemu, ki so ga zgradili s pomočjo sredstev Združenih narodov. Vzdrževanje je bilo nično, sirene so zarjavele, nekaterim so celo ukradli baterije. Sprejem satelitskih posnetkov, ki prikazujejo višino gladine jezera in bi jih lahko uporabili za opozarjanje domačinov pred poplavami, je nezanesljiv, je še poročal BBC.
Jezero Imja leži na okrog 5000 metri nadmorske višine. Pred desetletjem so ga izsušili v okviru 3,5 milijona dolarjev vrednega projekta za zmanjšanje tveganja poplav. A znanstveniki so opozorili, da hitro taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja povečuje nevarnosti nastajanja oziroma širjenja himalajskih ledeniških jezer. Ta pa v primeru izlitij lahko odplaknejo celotna naselja, mostove, pohodniške poti … Prav tako so gore zaradi visokih temperatur postale manj stabilne, proženje skalnih podorov in kamenja niso nikakršna redkost.
Pod Everestom je bilo v zadnjih petih desetletjih najmanj pet poplav, zato se prebivalci ob jezeru Imje bojijo, kaj jih časa. »Glede na to, v kakšnem stanju je sistem za opozarjanje, ne pričakujem, da bom prejel kakršno koli opozorilo, naj se umaknem na varno,« je po poročanju BBC povedal eden od domačinov. Stolpu s sirenami za obveščanje celo grozi, da se bo nekega dne podrl.
Pod Everestom je bilo v zadnjih petih desetletjih najmanj pet poplav. FOTO: Purnima Shrestha/Reuters
Ko so sistem zgradili, je bilo domačinom obljubljeno, da bodo uradniki z oddelka za hidrologijo in meteorologijo vsako leto obiskali regijo in preverili sistem. Kljub prošnjam domačinov naj preverijo stanje na terenu, doslej k njim ni prišel še nihče.
V primeru izlitja jezera Imje oziroma poplav bi bilo ogroženih najmanj šest vasi v regiji, ki jo letno obišče okrog 60 tisoč turistov z vsega sveta. Kljub težavam s sistemom za obveščanje denar za njegovo vzdrževanje še naprej priteka, le da nihče ne ve, v katerem žepu obstane.
V regijo se je steklo najmanj 36 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev, da bi podoben sistem postavili še na štirih drugih lokacijah v Nepalu. Šerpe so to označili za metanje peska v oči – poudarili so, da kljub porabljenim milijonom za njihovo zaščito vsak dan živijo v strahu pred izgubo življenj in premoženja.