Piransko pokopališče na Arzah, iz leta 1812, ki je bilo urejeno po načrtih arhitekta Pietra Gregorettija, je bilo razširjeno leta 1862, ko je bila zgrajena vhodna veža, stanovanje za čuvaja in leta 1863 neogotska kapela po načrtih arhitekta Giuseppeja Mose (na fotografiji v času prenove). Foto: Okolje Piran

Piransko pokopališče na Arzah, iz leta 1812, ki je bilo urejeno po načrtih arhitekta Pietra Gregorettija, je bilo razširjeno leta 1862, ko je bila zgrajena vhodna veža, stanovanje za čuvaja in leta 1863 neogotska kapela po načrtih arhitekta Giuseppeja Mose (na fotografiji v času prenove). Foto: Okolje Piran

V Piranu nadaljujejo projekt prenove pokopališča, ki se ponaša z vpisom na seznam evropsko pomembnih pokopališč, kjer trenutno potekajo dela na ikonični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Medtem ko se dela na zunanjosti zaključujejo, se obnova seli v notranjost objekta, kjer bodo s konservatorsko-restavratorskimi posegi razkrili prvotne poslikave, so sporočili iz javnega podjetja Okolje Piran.

Oglas

Neogotska kapela cerkve, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Giuseppeja Mose iz leta 1860, ima specifično materialno zasnovo z ometanimi površinami in lesenimi rebri kupole, v tlorisu, stropni dekoraciji in tlaku pa se ponavlja osmerokotni motiv.


Notranjost osmerokotne kapele (na fotografiji) bodo restavratorji skušali povrniti v prvotno stanje iz 19. stoletja. Foto: Okolje Piran

Notranjost osmerokotne kapele (na fotografiji) bodo restavratorji skušali povrniti v prvotno stanje iz 19. stoletja. Foto: Okolje Piran

Projekt restavriranja vodi strokovna skupina, v kateri konservatorka Vanja Prohinar in restavratorka Nataša Škerjanec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) ter profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Blaž Šeme. Praktična dela bo pod njihovim vodstvom v sklopu študijskih obveznosti izvajalo sedem študentk restavratorstva.

Kot je v sporočilu za javnost pojasnila Prohinar, je statično stanje objekta dobro, a so pretekli funkcionalni posegi v notranjosti prekrili prvotno okrasje. Po navedbah restavratorke so sondiranja iz leta 2003 potrdila, da se pod današnjimi nevtralnimi opleski skrivajo originalne dekorativne poslikave iz 19. stoletja. Z novimi sondiranji bodo zdaj preverili dejansko stanje ter oblikovali celovit načrt restavratorskih posegov za povrnitev prvotnega umetnostnega izraza kapele. Študentke bodo v prvi fazi testirale stabilnost barvnih plasti ter izdelale prerise odkritih poslikav in grafično dokumentacijo, ki bo služila kot podlaga za rekonstrukcijo nekdanje podobe notranjščine.

Ohranjanje dediščine na pokopališču

Oglas