Kosi: Slovenija mora državljanom nuditi kakovostne storitve
Poslanec SDS Andrej Kosi je v obrazložitvi predlagatelja zakona poudaril, da je treba vzpostaviti učinkovito strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Slovenija mora biti namreč država, “ki bo svojim državljankam in državljanom nudila kakovostne storitve”.
Meni, da se bo vlada skladno s predlogom, ki predvideva manj resorjev, lažje odzivala na izzive. Povedal je, da so v naziv enega od resorjev vključili demografsko politiko, saj gre za eno najpomembnejših vprašanj. Kosi je sicer dodal, da je treba vlado “vzpostaviti čim prej glede na izzive, ki so pred nami”, torej gospodarsko in energetsko krizo.
Kosi, ki je danes vztrajal, da SDS ne sestavlja vlade, je v repliki Sukič poudaril, da z združitvijo resorjev ne ukinjajo delavskih pravic in sindikatov. Poudaril je, da gre za področji, ki sta povezani.
Foto: STA
Sukič: Treba je biti pozoren na vsebino
Poslanka Levice in Vesne Nataša Sukič, kjer sicer ne nasprotujejo zmanjšanju števila resorjev, je poudarila, da ideja o zmanjšanju števila ministrstev ne pomeni nujno bolj racionalne in vitkejše države, ampak je treba biti pozoren na njihovo vsebino.
Še posebej problematična je po njihovem mnenju združitev resorja za gospodarstvo in resorja za delo. “Predlog, ki ga imamo, je videti kot projekt razgradnje socialne države in žal podrejanja javnega interesa interesom kapitala,” je poudarila poslanka.
Zato so v poslanski skupini Levica in Vesna predlagali dopolnilo k predlogu, v katerem bi ohranili ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za gospodarstvo in šport, kar so člani odbora zavrnili.
Dimic: Trg dela in gospodarska politika sta močno povezana
Poslanka NSi, SLS, Fokus Iva Dimic je predlog spremembe zakona podprla. Meni, da sta trg dela in gospodarska politika močno povezana. Če bi ju še naprej vodili na dveh resorjih, po njenih besedah ne bi uredili priseljevanja delovne sile, poklicnega izobraževanja, zaposlovanja in regionalnega razvoja.
Poslanka NSi Iva Dimic podpira predlog zakona.
Foto: STA
Pri Demokratih verjamejo v vitko državo
Tudi Demokrati Anžeta Logarja predlog podpirajo, saj verjamejo v vitko državo. Poslanka Barbara Levstik Šega je dejala, da pravice delavcev niso odvisne od organizacijske sheme vlade, ampak od zakonodaje in politične volje. “Združevanje je lahko celo prednost,” je ocenila. Socialna politika in delo morata namreč po njenih besedah sodelovati.
V Svobodi predlogu niso nasprotovali, jih pa nekatere stvari skrbijo
Več zadržkov do predloga spremembe zakona so imeli v Svobodi, kjer predlogu danes niso nasprotovali, saj ima po njihovem mnenju bodoča koalicija pravico oblikovati ministrstva tako, kot meni, da bodo najbolje delovala.
Tamara Kozlovič je bila kritična tudi do predlaganega ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, ki naj bi se ukvarjalo “s pogumnejšo družinsko politiko”. Pri tem jo skrbi, da se želi s tem spodkopavati pravice žensk.
Foto: Gaja Hanuna
Poslanko Svobode Tamaro Kozlovič je med drugim zmotila združitev ministrstva za javno upravo in ministrstva za notranje zadeve. Kot je dejala, “gre za konflikt dveh institucionalnih kultur, torej varnostno-represivnega dela in na drugi strani javne uprave, ki bi morala delati, pojasnjevati, pomagati ljudem in slediti logiki storitev”.
Kozlovič ima pomisleke tudi glede združitve ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kar je podkrepila tudi z mnenjem koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.
Kritična je bila tudi do predlaganega ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, ki naj bi se ukvarjalo “s pogumnejšo družinsko politiko”. Pri tem jo skrbi, da se želi s tem spodkopavati pravice žensk. To je Kosi sicer zavrnil, češ da žensk ne podijo k štedilniku.
Kokot: Lahko bi prihranili več milijonov evrov na leto
Poslanka Resni.ce Katja Kokot pa je ocenila, da bi država lahko z manj resorji prihranila več milijonov evrov na leto. To je še posebej pomembno, saj se država zadolžuje. “Kdo to plača? Ljudje to plačajo, z davki in prispevki, ki se jim nekontrolirano dvigujejo,” je poudarila poslanka.
Leteli so očitki in zbadljivke
Na odboru je sicer večkrat izbruhnila burna razprava. Poslanci SDS so vladi, ki opravlja tekoče posle, očitali vrsto napak, med drugim kršitev socialnega dialoga, spodletelo reformo dolgotrajne oskrbe in nespoštovanje zakonodaje. Več poslancev je v razpravi na račun kolegov izreklo različne zbadljivke.
Levica in Vesna sta vložili dopolnilo za ohranitev ministrstva za solidarno prihodnost, ki so ga člani odbora prav tako zavrnili.
Predsednik SDS Janez Janša je v petek napovedal, da bo, če bo predlog sprejet, SDS vsem strankam, ki ga bodo podprle, poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi, na podlagi katere bi sestavili novo vlado. Ob tem je poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Iz dosedanjih glasovanj v DZ pa je bolj ali manj jasno, da se na desnem polu oblikuje koalicija strank SDS, Demokrati, trojček NSi, SLS, Fokus in Resni.ca. Zadnja bi sicer lahko Janšo za predsednika vlade, če bo glasovanje, podprla kot zunajvladna partnerica.
V sredo tudi o interventnem zakonu strank tretjega političnega stebra
Kolegij predsednika DZ se je danes medtem dogovoril še, da na sredino izredno sejo DZ uvrstijo tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga vložile stranke t. i. tretjega političnega stebra. V njem predlagajo več ukrepov za prihajajočo krizo, med njimi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, davkov, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.
Kozlovič je obžalovala, da se “očitno prevara volivk in volivcev nadaljuje”. Spomnila je na navedbe, da se v dogovoru s socialnimi partnerji z interventnim zakonom ne bo hitelo, a očitno besede “od nove desne koalicije ne štejejo prav veliko”. “Verjetno je to prekrasno darilo slovenskim sindikatom ob 1. maju, ko se dobesedno povozi njihovo voljo in obljube, ki so bile nenazadnje dane tudi njim,” je bila pikra.
Tudi v poslanski skupini Levice in Vesne ne podpirajo uvrstitve tega zakona na sredino izredno sejo. Po pojasnilih Vrečko gre namreč za zakon, ki predvideva milijardo evrov luknje v proračunu, razen nekaterih strank pa mu nasprotujejo praktično vsi, vključno s fiskalnim svetom. Meni, da je nespodobno, da se tak predlog obravnava pred prvomajskimi prazniki.
Iva Dimic iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus pa je poudarila, da gre zakon po rednem postopku, kar pomeni, da bo “dovolj časa, da se bodo zadeve uredile”. “Moramo se pa zavedati, da gospodarska rast v Sloveniji zaostaja za EU, napovedi se poslabšujejo, podjetja zapuščajo Slovenijo,” je dejala. Zato se ji zdi prav, da se že v sredo začne splošna razprava.
Tudi vodja poslanske skupine Resni.ce Katja Kokot je izpostavila, da se bo zakon obravnaval po rednem postopku, zato ne morejo govoriti o hitenju. “Dovolj bo časa za temeljito razpravo,” je prepričana.
Drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja bo stekel 6. maja
Z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, saj naj se večinska podpora v pogovorih, ki jih je vodila s poslanskimi skupinami, ne bi izkazovala nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati, pa se bo DZ seznanil na izredni seji, ki bo v torek, 5. maja. Drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja bo stekel 6. maja.
V skladu z ustavo in poslovnikom DZ bo tako začel teči 14-dnevni rok za drugi krog, v katerem lahko svojega kandidata za predsednika vlade poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Ta rok prične teči naslednji dan po seznanitvi DZ, je navedeno na spletnih straneh DZ.
Volitve o kandidatu ali kandidatih za predsednika vlade v drugem krogu se po poslovniku DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za predložitev kandidatur. Glede na datum sklicane seje bo glasovanje o mandatarju možno po 22. maju.
Če je v drugem krogu vloženih več predlogov kandidatur, se glasuje o vsakem kandidatu posebej, najprej pa o kandidatu, ki ga je predlagala predsednica republike. Če ta ni izvoljen, se glasuje o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov. Če ni izvoljen noben kandidat, lahko DZ sklene, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade, in sicer najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po sprejemu tega sklepa.
Predsednica republike je namreč v soboto na novinarski konferenci sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, saj se večinska podpora v pogovorih, ki jih je vodila s poslanskimi skupinami, ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.
Stevanović: Razumem potezo predsednice republike
Kot je Stevanović pojasnil v izjavi za medije po seji kolegija predsednika DZ, je bila tudi dosedanja praksa takšna, da se je DZ z obvestilom seznanil v roku sedmih dni. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je namreč na seji kolegija vprašala, zakaj se DZ z obvestilom predsednice republike ne seznani že na sredini izredni seji.
“To samo kaže na to, da sem pravičen do vseh,” je po kolegiju glede predloga SDS ocenil Stevanović. Pojasnil je, da je do odločitve predsednice republike prišlo konec tedna in da je bil v ponedeljek še praznik, njenega dopisa pa pred današnjo sejo kolegija še ni uspel videti. Zato “smo se pač odločili, da bomo to malo prestavili, saj ne spremeni ničesar,” je dodal.
Kot je še dejal Stevanović, potezo predsednice republike, da v prvem krogu ne bo predlagala nikogar, popolnoma razume. “Spoštujem njeno voljo, ona ima razloge za to, ampak v tem ne vidim nobenega problema pri nadaljnjem sestavljanju vlade,” je dejal.
V sporočilu za javnost je Stevanović dodal še, da je postopek iskanja mandatarja del demokratičnih procesov, ki imajo jasno določena pravila in časovnice. “V Resni.ci ostajamo osredotočeni na delo v DZ in na vsebine, ki so pomembne za državljanke in državljane. Naš cilj je konstruktivno sodelovanje ter prispevanje k stabilnemu in učinkovitemu delovanju parlamenta, ne glede na potek mandatarskih postopkov,” je pojasnil.