Oglas
O Anne Boleyn vemo, da je očarala Henrika VIII., da je bila mama ene najslovitejših vladaric v zgodovini, Elizabete I., in da je bila usmrčena leta 1536 – ne vemo pa čisto natančno, kakšna je bila na videz. Če ima računalniški program prav, je skica na fotografiji morda njena podoba. Foto: Royal Collection Trust
No, nova analiza je pokazala, da je do zdaj “anonimna” portretiranka morda vendarle tragično usmrčena kraljica, druga, ki je do zdaj veljala za Anne Boleyn, pa njena mama.
Skica iz Windsorja je bila že v 18. stoletju označena za portret Anne Boleyn, a računalniška primerjava upodobitev kaže, da je to najverjetneje njena mama. Foto: Royal Collection Trust
Deli spadata v kraljevo zbirko umetnosti in sta znani kot Skica iz Windsorja in Neidentificirana ženska. Znova so ju pod drobnogled vzeli raziskovalci Univerze v Bradfordu, ki so ugotovili, da so risbi morda narobe katalogizirali že v 18. stoletju, in nato se je ta “nesporazum” obdržal več sto let.
Akademičarka Karen Davies, ki se posveča Holbeinovemu opusu – ta šteje več kot 80 del – je od nekdaj dvomila o Skici iz Winsdorja, ki portretiranko upodobi v profilu. Ženska je svetle polti in rdečih las, čeprav zgodovinski viri o Anne Boleyn pričajo, da je imela temne lase. (Po pisavi sodeč je napis na skici očitno iz 18. stoletja, “sumljivo” pa je tudi to, da je portretiranka oblečena zelo preprosto.)
V resnici je Holbeinova zbirka znana po nedoslednih oznakah: upodobitev Anninega bratranca Henryja Howarda je bila arhivirana kot slika njegovega očeta. V študiji, ki jo je objavila v marcu, Davies ocenjuje, da manj kot 15 odstotkov te zbirke lahko podkrepimo z dokumentacijo iz časa nastanka.
Računalnik bolje vidi vzorce in podobnosti
Moči je zato združila s Hassanom Ugailom, direktorjem centra za vizualne izračune na Univerzi v Bradfordu; Ugail je namreč razvil model umetne inteligence, ki prepoznava avtorstvo del starih mojstrov. Pohvali se lahko že s tem, da je njegov program pri sliki, ki je stroki desetletja povzročala težave, s precejšnjo gotovostjo ovrgel Rafaelovo avtorstvo.
“Ogledali smo si celo zbirko in slike primerjali med seboj, da je nastala ogromna matrica,” je postopek poenostavil Ugail. “Slike, ki so si bile med seboj blizu, je program zbral v gruče.” Algoritem je preučil tudi slike Anninih znanih sorodnikov, na primer Elizabete I., da se je naučil prepoznavati sorodne poteze.
Neidentificirana ženska je bila razvrščena v gručo “Boleyn-Howard”, Skica iz Windsorja pa je bolj podobna od prej znanim upodobitvam Elizabeth Howard, matere Anne Boleyn.
Brez dokončnih odgovorov
Karen Davies upa, da bo nova analiza “znova odprla razpravo” o teh dveh upodobitvah – pravzaprav kar o celem Holbeinovem opusu. “Mislim, da smo zdaj zastavili vprašanje. Ne gre za to, da bi poskušali kaj kategorično trditi, ne pravim, da je dilema enkrat za vselej rešena. Upam pa, da je to začetek širše razprave o ponovni presoji Holbeinovih del.”
Anne Boleyn je Henrikova druga žena postala leta 1533, a sreča ni trajala dolgo. Tri leta pozneje je bila na podlagi obtožb prešuštva, incesta in izdaje obsojena na smrt in obglavljena. Foto: Wikipedija
V Skladu kraljeve zbirke ugotovitev analize uradno ne komentirajo, so pa poudarili, da je vsako ukvarjanje z deli dobrodošlo. Predstavnik za javnost je v imenu Sklada poudaril, da je bila identiteta neznanke že dolgo predmet ugibanj. “S tem, da kraljevo zbirko odpiramo za javnost in dajemo na razpolago za raziskave, pozdravljamo poglobljene razprave in nove informacije.”
Sorodna novica
Slavni portret Anne Boleyn je v resnici odgovor na očitke čarovništva
Portreti pripadnikov tudorske dinastije, ki jih je naslikal Hans Holbein, veljajo za najlepše primerke renesančne umetnosti na Otoku. Holbein se je sicer rodil v Augsburgu v Nemčiji, nato služboval v Baslu in se naposled preselil v Anglijo, kjer je zaslovel kot portretist.
Celinsko Evropo je Holbein zapustil, da bi pobegnil pred političnim vrtincem reformacije, a je na koncu, ironično, pristal v ozračju paranoje in vsesplošne sumničavosti na dvoru Henrika VIII. Kralj se je, kot vemo, hotel ločiti od Katarine Aragonske, da bi se lahko poročil z Anne Boleyn; ker papež tega ni hotel odobriti, je razkol pripeljal do angleške reformacije. Holbein je naslikal tako Thomasa Mora, ki je bil usmrčen leta 1535, kot tudi Anne Boleyn, ki jo je enaka usoda doletela leto pozneje.
Politična propaganda je bila skrita tudi v umetnosti
Vsi ohranjeni portreti Anne Boleyn so nastali po njeni smrti, kar pomeni, da je še težje določiti, kakšna je bila zares na videz – njena podoba je zato že več stoletij predmet ugibanj in fascinacije.
Sorodna novica
Madona z otrokom: UI pravi, da jo je naslikal Rafael. Izvedenci za stare mojstre se ne strinjajo.
Morda najbolj znano upodobitev Anne Boleyn, portret z vrtnico z gradu Hever, so letos strokovnjaki prav tako ponovno preučili. Prišli so do zaključka, da je slika nastala kot “vizualni odgovor” na govorice, da je Anne Boleyn čarovnica, kar naj bi dokazoval šesti prst na njeni desni roki.
Strokovnjaki, ki niso bili povezani z novo študijo, do nove tehnologije ostajajo skeptični. “Nimamo Anninega portreta, ki bi nastal v času življenja in bi bil popolnoma zanesljiva referenčna točka,” je v pogovoru za BBC opozorila Charlotte Bolland, vodja zbirke 16. stoletja v Narodni portretni galeriji v Londonu. “Njena vladavina ni bila dovolj dolga, da bi dobila svojo uveljavljeno ikonografijo … Obstaja tudi fascinantna teorija, da so bili nekateri njeni portreti morda namerno uničeni.”
Številni umetnostni zgodovinarji tako še naprej zagovarjajo teorijo, da je oznaka na Skici iz Winsdorja pravilna in da je, kot je veljalo doslej, intimna upodobitev Anne Boleyn, najverjetneje iz časa, ko je bila noseča. Ugledni umetnostni zgodovinar Bendon Grosvenor je denimo za BBC komentiral, da je nova raziskava “kup neumnosti” in da nima smisla “petstotih let umetnostne zgodovine postavljati pod vprašaj zaradi vprašljive metodologije”. Umetnin ne moremo obravnavati in primerjati na enak način kot sodobnih fotografij, opozarja.
Oglas