V Evropskem parlamentu v Bruslju je potekala konferenca o trgovanju z medom. Dogodek, ki ga je gostila poslanka Evropskega parlamenta Elena Yoncheva, je obravnaval vse globljo krizo glede preživetja evropskega čebelarskega sektorja zaradi prefinjenih goljufij in poplave nizkocenovnega uvoza.
Dr. Nik Lupše, evolucijski biolog, trenutno zaposlen na Čebelarski zvezi Slovenije, sicer pa vodja znanstvenih odborov Evropske Čebelarske Zveze (EBA), ki zastopa več kot 420.000 čebelarjev iz 32 držav, je opozoril, da je EU le 63-odstotno samozadostna pri zagotavljanju medu. Kljub temu pa domače proizvajalce iz posla izriva uvoz. V Unijo namreč med uvažajo po cenah pod dva evra na kilogram, kar je bistveno nižje od evropskih proizvodnih stroškov v višini od osem do 12 evrov na kilogram,
Lupše je opozoril, da kljub ugotovitvam, da več kot polovica medu večjih izvoznikov ni skladna s predpisi, ti izdelki še vedno pridejo na police, ker EU nima bistvene infrastrukture, da bi jih ustavila. EBA je posebej opozorila na odsotnost imenovanega referenčnega laboratorija EU (EURL) za preverjanje pristnosti medu. Brez pravno zavezujočih analitskih metod so mejne kontrolne točke nemočne, da bi zavrnile vstop sumljivim pošiljkam. EBA trdi, da znanstveni napredek prek projektov, kot je HarmHoney, ni zadosten brez »pravnih sredstev« – če se bo ta trend nadaljeval, bodo goljufi vedno pred zaupanja vrednimi lokalnimi proizvajalci, predvsem, če bo pomanjkanje politične volje za reševanje tega vprašanja še naprej prisotno.
Celovitost trga dodatno ogrožajo preferencialni trgovinski sporazumi, ne le z državami Mercosurja, temveč tudi z državami, kot so Vietnam, Ukrajina in Mehika. EBA je predstavila podatke, ki kažejo, da te države morda delujejo kot trgovska središča, kjer se med uvaža od drugod, meša in ponovno izvaža kot lokalni proizvod, da bi se izognili carinam. Lupše je poudaril, da so obstoječi zaščitni mehanizmi zgolj reaktivni in pogosto začnejo veljati šele, ko je škoda za čebelarje nepopravljiva. Opozoril je, da je trgovanje z medom dovoljeno, vendar opraševanja ni mogoče uvažati, kar ogroža varnost evropske prehranske verige.
Poleg ekonomskih pomislekov je EBA opozorila tudi na javno zdravje. Ponarejen med, ki je pogosto preobremenjen z rafiniranimi sladkorji, nima naravnih encimov in antioksidantov, ki jih ima pristen med, in lahko prispeva h kroničnim zdravstvenim težavam, kot sta sladkorna bolezen in okvara ledvic. Za boj proti temu EBA predlaga tri nujne spremembe: prerazvrstitev medu kot izdelka z visokim tveganjem za goljufije, da se uvedejo okrepljeni fizični pregledi, takojšnja vzpostavitev referenčnega lista EU za med in uvedba digitalne sledljivosti v realnem času od panja do meje. V svojih sklepnih besedah je dr. Lupše še opozoril, da bodo prihajajoči obvezni predpisi o označevanju tehnično neizvršljivi brez harmoniziranih analitičnih metod in strožjega nadzora. Poudarjeno je bilo, da je EBA pripravljena zagotoviti tehnično strokovno znanje za preoblikovanje obstoječih zakonodajnih orodij v trden ščit za evropske potrošnike in proizvajalce.