Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Prvi ukrep intervencijskega zakona: zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, bi lahko še naprej delali tudi za zasebnike.
Oglas
Tatjana Jevševar, direktorica Združenja zdravstvenih domov Slovenije, je dejala: “To povzroča, da se selijo javni zdravstveni delavci oziroma delno odposlujejo v javnih zavodih in zaposlujejo pri drugih izvajalcih zaradi boljšega, fleksibilnejšega nagrajevanja. Kar pa kadrovsko slabi javne zdravstvene zavode, ki so že tako kadrovsko oslabljeni.”
Drugi ukrep: javne bolnišnice in zdravstveni zavodi bi lahko za izvajanje storitev še naprej najemali zdravnike samostojne podjetnike.
Na to, zanje nesmiselno prepoved odhajajoče vlade, ki bi začela veljati prihodnji četrtek, so opozarjale zdravniške organizacije. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je dejala: “Marsikdo, ki je bil zaposlen v eni zdravstveni ustanovi, je delal še nekje drugje in na ta način omogočal, da smo imeli opravljenih toliko, toliko obravnav.”
Sorodna novica
DZ potrdil predlog intervencijskega zakona, odhajajoča koalicija napoveduje referendum
A na ZZZS-ju opozarjajo: javni zdravstveni zavodi zunanje zdravstvene delavce, med njimi so tudi samostojni podjetniki, pogosto plačujejo po nekajkrat višjih urnih postavkah kot svoje zaposlene.
Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je dejala: “Dražimo delo, ne tistih zaposlenih, ki so tam noč in dan in ki so požrtvovalni. Ne, dražimo delo tistih, ki prihajajo v naše javne zavode občasno.”
Tadej Ostrc, vodja poslanske skupine Demokratov, pa je dejal: “Pacienta na koncu ne zanima, ali je nekdo zaposlen prek espeja, podjemne pogodbe.”
In še tretji ukrep intervencijskega zakona: koncesionarji bi lahko znova prosto razpolagali z dobički iz javnih sredstev. Do zdaj so jih morali vračati v razvoj, opremo in zaposlene.
Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, je pred dnevi dejal: “Reforme je konec, zdaj bo samo še boj za denar.”
In še ena posledica za javno zdravstvo. Zaradi različnih ukrepov zakona, med drugim razvojne kapice, se bo v zdravstveno blagajno na leto steklo za 113 milijonov evrov manj, so izračunali na ZZZS-ju. Če finančnega izpada prihajajoča vlada ne bo nadomestila, je omejevanje pravic neizogibno, svarijo.
Kako ukrepi vplivajo na javno zdravstvo
Oglas