Elon Musk se je skoraj leto dni po burnem odhodu iz Bele hiše znova pojavil ob ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. V Pekingu nastopa kot eden najvidnejših predstavnikov ameriškega gospodarstva na Kitajskem. Ob srečanju Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom so bili v delegaciji tudi vodilni predstavniki ameriške tehnološke industrije, med njimi izvršni direktor Appla Tim Cook in prvi mož Nvidie Jensen Huang.
Trump je v objavi na družbenem omrežju truth social navedel še deset drugih poslovnih voditeljev, ki potujejo z njim, med njimi Sanjaya Mehrotro iz Microna in Cristiana Amona iz Qualcomma. Musk pa je med letom na omrežju X zapisal, da sta bila na predsedniškem letalu le on in Jensen Huang.
Po poročanju ameriških medijev je bil Musk na krovu predsedniškega letala Air Force One že ob vzletu iz oporišča Joint Base Andrews. Jensen Huang se je delegaciji pridružil med postankom za dolivanje goriva v Anchorageu na Aljaski. Prvi mož Nvidie si že dlje časa prizadeva pridobiti dovoljenje za prodajo Nvidiinih čipov za umetno inteligenco na Kitajsko.
Posebno pozornost je pritegnil tudi Muskov prihod s šestletnim sinom X Æ A-XII, ki ga spremlja na uradnih dogodkih v Veliki dvorani ljudstva. Deček se je v zadnjih letih večkrat pojavil ob očetu tudi v Ovalni pisarni in postal eden prepoznavnejših spremljevalcev milijarderja v javnosti.
FOTO: Reuters
Obisk razkriva vse bolj zapleten položaj Muska, čigar poslovni imperij je tesno povezan s Kitajsko, hkrati pa tam izgublja položaj. Kitajska ostaja najpomembnejši trg za Teslo zunaj ZDA, v tamkajšnji gigatovarni pa podjetje izdela približno polovico vseh svojih električnih avtomobilov, večinoma za izvoz na druge trge.
Toda prav na Kitajskem se Tesla sooča z najostrejšo konkurenco doslej. Domači proizvajalec BYD je podjetje že prehitel kot največji proizvajalec električnih vozil na svetu, kitajski kupci pa imajo na voljo vse več cenovno dostopnejših domačih alternativ.
Dodatno breme za Teslin ugled na Kitajskem predstavlja tudi Muskova politična povezanost z Donaldom Trumpom, ki jo spremlja vse bolj negativen odnos dela potrošnikov, poroča New York Times.
Musk tesno prepleten s Kitajsko
Kitajska podjetja medtem pospešeno prevzemajo vodilne položaje tudi na drugih področjih zelene tehnologije. Država je desetletja subvencionirala razvoj domače industrije sončnih panelov, baterij in obnovljivih virov energije, danes pa kitajska podjetja proizvajajo najcenejše in tehnološko najbolj učinkovite rešitve na svetu. Med njimi izstopa CATL, največji proizvajalec baterij za električna vozila, ki baterije dobavlja tudi Tesli.
Muskove vezi s Kitajsko vplivajo tudi na njegove druge projekte. Tajvan se je, denimo, pri zaščiti komunikacijskega omrežja pred naravnimi nesrečami ali morebitnimi vojaškimi konflikti odločil, da ne bo sodeloval s Spacexom oziroma satelitskim omrežjem Starlink.
Čeprav je Musk do Pekinga izrazito previden in Kitajsko pogosto javno hvali kot vodilno silo na področju električnih vozil in sončne energije, mu kitajske oblasti postavljajo tudi omejitve. Teslina vozila imajo prepoved dostopa do nekaterih občutljivih območij, med drugim vojaških baz, Peking pa še vedno ni odobril Tesline tehnologije avtonomne vožnje, čeprav jo domači proizvajalci že uporabljajo.
Obisk v Pekingu je obenem, kot navaja NYT, pokazal tudi otoplitev odnosov med Muskom in Trumpom. Po odhodu iz administracije zaradi nesoglasij glede notranje politike sta lani javno obračunavala prek družbenih omrežij. Musk je Trumpa povezoval z Jeffreyjem Epsteinom, Trump pa je grozil z ukinitvijo državnih subvencij in pogodb za Muskova podjetja.