![\"ledina](\"\/media\/img\/8f\/ef\/c1b6d4ec41697a01f116.jpeg\"\/)
<\/p>\nIdrija in Cerkno ponujata eno najbolj pristnih izku\u0161enj Slovenije, od neokrnjene narave do bogate kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n
V nadaljevanju preberite:<\/p>\n
Idrija in Cerkljansko navdu\u0161ujeta z neokrnjeno naravo, tradicijo in trajnostnimi do\u017eivetji.
\nCerkno kljub manj\u0161emu obisku ostaja priljubljeno zaradi miru, razgledov, pohodni\u0161tva in kolesarstva.
\nPosebnost kraja je Laufarija, ve\u010dstoletna pustna tradicija z lesenimi maskami in ro\u010dno izdelanimi kostumi.<\/p>\n
Slovenija vsako leto privabi ve\u010dje \u0161tevilo turistov iz celotnega sveta. Mnogi se odlo\u010dijo za ogled turisti\u010dno znanih lokacij, kot so Ljubljana, primorska mesta ter Bled in Bohinj, lokacije, ki ponujajo neokrnjeno naravo, dolgoletno tradicijo in pobeg pred mestnim vrve\u017eem pa so pogosto\u00a0spregledane. Med njimi so tudi Idrija\u00a0in Cerkljansko, kamor smo se odpravili v okviru kampanje Moja Slovenija Slovenske turisti\u010dne organizacije.<\/p>\n
<\/p>\n
Bojan Tav\u010dar<\/p>\n
Pot nas je najprej zanesla v Divjo bajto, ki je svoja vrata odprla lansko leto. Divja bajta tako po novem velja za vstopno to\u010dko za obiskovalce Krajinskega parka Zgornja Idrijca, kjer lahko obiskovalci pridobijo vse informacije o parku, prav tako pa jim je na voljo tudi lokalna ponudba produktov, storitev in pridelkov.<\/p>\n
![\"divja](\"\/media\/img\/f1\/c0\/24c4cc8e7e0ecb2f873d.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Gregor Kacin<\/p>\n
A poleg tega Divja bajta ponuja veliko ve\u010d, v lu\u010di trajnostnega turizma obiskovalcem ponujajo vrsto do\u017eivetij v naravi, kjer se sre\u010data spokojnost in aktivnost. Med drugim lahko obiskovalci sodelujejo v sobi pobega v naravi, za tiste, ki pa i\u0161\u010dejo zgolj spro\u0161\u010danje, pa imajo na voljo zvo\u010dno kopel v naravi. V Idriji potekajo tudi \u0161tevilni dogodki<\/a>, kot so Tedni evropskih geoparkov ter izjemno znani Festival idrijske \u010dipke. Vsi programi so na voljo na uradni spletni strani Zavoda za turizem Idrija<\/a>.<\/p>\n Cerkno, dom strogo varovane tradicije<\/p>\n Le streljaj od Idrije se nahaja Cerkno, ki pa se zadnje \u010dase soo\u010da z mankom predvsem enodnevnih obiskovalcev. Razlog za to ti\u010di v zaprtju Bolnice Franje, ki je imela pred poplavami pribli\u017eno 25.000 obiskovalcev. Obnova bolnice je sicer predvidena leta 2027. Poleg tega na pritok turistov vpliva tudi zaprtje edinega hotela v Cerknem, ki je v zasebni lasti, je pojasnil Gregor Novakovi\u010d iz Zavoda za turizem Cerkno<\/a>. Pred zaprtjem hotela in bolnice so imeli pribli\u017eno 60.000 obiskovalcev na letni ravni.<\/p>\n Turisti se odlo\u010dajo za obisk Cerknega predvsem zaradi miru, saj imajo na voljo outdoor turizem, predvsem pohodni\u0161tvo ter kolesarstvo. Cerkno je primeren tudi za amaterske pohodnike, saj je najvi\u0161ji hrib Porezen, ki je visok 1603 metrov. A najve\u010dji adut Cerknega je zagotovo razgled, \u010de se le dvignete malo nad mesto, lahko u\u017eivate v neverjetnih pogledih, ki \u010dloveku napolnijo du\u0161o in razbistrijo misli.<\/p>\n \u017durnal24 <\/p>\n V Cerknem pa je seveda najbolj znana laufarija, ki ni le pustna prireditev, ampak strogo varovana tradicija, ki naj bi segala \u017ee v 13. stoletje. Laufarija skozi lesene maske pripoveduje zgodbo stare cerkljanske dru\u017ebe, od kmetov, obrtnikov, me\u0161\u010danov do skrivnostnih bitij iz \u010dasov pred kr\u0161\u010danstvom. Kljub vojnam, fa\u0161isti\u010dni prepovedi in skoraj popolnemu uni\u010denju mask je tradicija po zaslugi vztrajnih doma\u010dinov znova o\u017eivela in \u0161teje 25 likov.<\/p>\n A maske niso zgolj kostumi, kadar si sodelujo\u010di nadene masko, se prelevi v lika, njegova identiteta pa ostaja strogo zaupna, je opozoril Miha Bav\u010don iz Dru\u0161tva laufarija Cerkno. Dru\u0161tvo \u0161e vedno sledi starim tradicijam \u2013 sodelujejo lahko le neporo\u010deni mo\u0161ki, obleka za pusta, ki tehta dobrih 80 kilogramov, mora biti vsako leto na novo se\u0161ita iz travni\u0161kega mahu, ki ga naberejo fantje in ga nato tudi sami se\u0161ijejo. Druge obleke medtem nastajajo iz sve\u017eih smrekovih vej ali celo iz tiso\u010dih br\u0161ljanovih listov. Vsak \u010dlan se mora tudi nau\u010diti \u0161ivanja, saj je prav \u0161ivanka nekak\u0161en “sprejemni izpit”\u00a0v laufarijo, je opozoril Bav\u010don.<\/p>\n \u017durnal24 <\/p>\n Najve\u010dji spektakel, ki v Cerkno privabi na trume obiskovalcev, pa je zagotovo pustni torek, ko simboli\u010dno usmrtijo pusta kot krivca za vse slabe stvari v preteklem letu. S tem v Cerknem naznanijo konec zime in prihod pomladi. Enega najlep\u0161ih razgledov pa dobite na robu \u0160ebreljske planote pri Cerkvi svetega\u00a0Ivana. Do cerkve pridete po ovinkasti cesti, ki se za\u010dne pri regionalni cesti Cerkno \u2013 Tolmin. Pri naselju Stra\u017ea je treba zaviti desno v smeri Tolmina, do cilja pa vas usmerjajo \u0161tevilni smerokazi.<\/p>\n Do cerkve lahko pridete tudi mimo jame <\/a>Divje babe, kjer so odkrili najstarej\u0161o pi\u0161\u010dal na svetu, ali pa po ponovno urejeni voja\u0161ki poti, mulatjeri, ki je bila uporabljena v 1. svetovni vojni.<\/p>\n Osebni arhiv<\/p>\n Na mestu Cerkve svetega\u00a0Ivana je neko\u010d stalo predkr\u0161\u010dansko sveti\u0161\u010de, posve\u010deno soncu, zaradi \u010desar \u0161tevilni obiskovalci na kraju za\u010dutijo posebno energijo. Cerkev naj bi na tem mestu stala \u017ee leta 1595, leta 1763 pa so jo po naro\u010dilu gori\u0161kega nad\u0161kofa Karla Mihaela Attemsa poru\u0161ili z namenom uporabe kamenja za graditev nove cerkve sv. Jurija v sredi\u0161\u010du vasi. Doma\u010dini so dobro stoletje kasneje cerkev znova zgradili, notranjost pa je med drugim uredil tudi znani umetnik Jurij Tav\u010dar.<\/p>\n Jama Divje babe, kjer so odkrili najstarej\u0161o pi\u0161\u010dal na svetu.<\/p>\n Osebni arhiv<\/p>\n Cerkev Svetega Ivana je bila v \u010dasu 1. svetovne vojne izbrana tudi kot osrednja obrambna to\u010dka pred italijansko vojsko. Pod cerkvijo in v okolici so zgradili tudi utrdbe, ki pa niso bile uporabljene, saj se je pokol zaklju\u010dil na so\u0161ki fronti.<\/p>\n Cerkev svetega Ivana nad Divjimi babami.<\/p>\n Osebni arhiv<\/p>\n \u010ceprav nekateri ne verjamejo v skoraj misti\u010dno energijo, pa kraj nobenega obiskovalca ne pusti ravnodu\u0161nega. Mir <\/a>in spokoj, ki ju \u010dlovek ob\u010duti ob pogledu na Idrijsko-Cerkljansko hribovje, ustvarjata ob\u010dutek, kot da se \u010das za trenutek ustavi. Med gri\u010di, neokrnjeno naravo in ti\u0161ino, ki jo prekinjata le veter in mirni zvoki okolice, obiskovalec hitro za\u010duti posebno povezanost s tem krajem. Prav ta me\u0161anica naravne lepote, zgodovine in ob\u010dutka odmaknjenosti od vsakdanjega vrve\u017ea, daje prostoru \u010dar, ki \u0161e dolgo po obisku ostane v spominu.<\/p>\n![\"laufarija](\"\/media\/img\/ba\/92\/4eabb2951c7152a408e1.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"laufarija](\"\/media\/img\/fa\/cc\/643e13b4d11a99044ec1.jpeg\"\/)
<\/p>\n
\nKraj s posebno energijo<\/p>\n![\"cerkno](\"\/media\/img\/8d\/38\/d718820a82f809798d68.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"cerkno](\"\/media\/img\/97\/89\/2369355469c0db67de30.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"cerkno](\"\/media\/img\/08\/b8\/34112da9871befdb3fb1.jpeg\"\/)
<\/p>\n