{"id":101168,"date":"2026-05-23T13:38:18","date_gmt":"2026-05-23T13:38:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/101168\/"},"modified":"2026-05-23T13:38:18","modified_gmt":"2026-05-23T13:38:18","slug":"umetna-inteligenca-sokirala-znanost-resila-80-let-star-matematicni-misterij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/101168\/","title":{"rendered":"Umetna inteligenca \u0161okirala znanost: re\u0161ila 80 let star matemati\u010dni misterij"},"content":{"rendered":"

\"Slika<\/p>\n

Slika je simboli\u010dna. \/ Foto: Istock<\/p>\n

Umetna inteligenca \u0161okirala znanost: re\u0161ila 80 let star matemati\u010dni misterij<\/p>\n

Nov model ni samo izra\u010dunal rezultata, temve\u010d je s povsem novim in elegantnim pristopom osupnil celo prejemnike Fieldsove medalje.<\/p>\n

Eksperimentalni sistem umetne inteligence podjetja OpenAI je uspe\u0161no re\u0161il eno najstarej\u0161ih odprtih ugank v diskretni geometriji in s tem osupnil globalno akademsko skupnost. Algoritem je ovrgel skoraj osemdeset let staro domnevo priznanega mad\u017earskega matematika Paula Erd\u0151sa, dose\u017eek pa po mnenju strokovnjakov predstavlja prelomnico, ki dokazuje sposobnost strojev za ustvarjalno znanstveno raziskovanje na najvi\u0161ji ravni.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Young<\/p>\n

Otroci prihodnosti v \u0161oli preteklosti<\/p>\n

\u00bbDuh je u\u0161el iz steklenice\u00ab, slovenske \u0161ole pa \u0161e capljajo za prihodnostjo<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

V sredi\u0161\u010du preboja je bil tako imenovani problem enotske razdalje, ki ga je Erd\u0151s zastavil leta 1946. Uganka prou\u010duje iskanje najve\u010djega mo\u017enega \u0161tevila parov to\u010dk na ravnini, ki so med seboj oddaljene za natanko enako enotsko razdaljo. Ker je ve\u010dina matematikov desetletja verjela, da je Erd\u0151sova prvotna re\u0161itev optimalna in nedotakljiva, so svojo kariero posvetili iskanju dokaza, ki bi potrdil njegovo teorijo.<\/p>\n

Pri podjetju OpenAI so prepri\u010dani, da ta dose\u017eek napoveduje prihodnost, v kateri bodo napredni algoritmi pospe\u0161evali odkritja s povezovanjem idej med razli\u010dnimi strokami, zlasti na podro\u010djih biologije, kvantne fizike in medicine.<\/p>\n

Do zgodovinskega obrata je pri\u0161lo, ko sta raziskovalca Mehtaab Sawhney in Mark Sellke iz OpenAI novemu velikemu jezikovnemu modelu zastavila na videz preprosto vpra\u0161anje o pravilnosti te zgodovinske domneve. Namesto da bi sistem sledil desetletjem \u010dlove\u0161kih poskusov in iskal potrditev, je presenetljivo ponudil nasproten\u00a0primer. Zgradil je izjemno kompleksno ve\u010ddimenzionalno strukturo in jo nato domiselno preslikal nazaj v dvodimenzionalni prostor ter s tem presegel Erd\u0151sovo originalno konstrukcijo. Nastali vzorec je po navedbah raziskovalcev tako zapleten, da ga je celo pri majhnem \u0161tevilu to\u010dk skoraj nemogo\u010de vizualizirati.<\/p>\n

Neverjeten\u00a0ob\u010dutek<\/p>\n

\u00bbOb\u010dutek je bil \u010daroben,\u00ab je izku\u0161njo opisal Sawhney. \u00bbOpazovati stroj, ki ti vrne nekaj, kar mo\u010dno spominja na tvoj lastni miselni proces, je neverjetno.\u00ab<\/p>\n

Presti\u017eni matematiki poudarjajo, da uspeh modela ne izhaja iz izuma popolnoma novih matemati\u010dnih zakonov, temve\u010d iz inovativne in povsem nepri\u010dakovane uporabe obstoje\u010dih konceptov. Britanski matematik in prejemnik Fieldsove medalje (ki velja za matemati\u010dno Nobelovo nagrado) Timothy Gowers je dose\u017eek ozna\u010dil za zgodovinski mejnik. Po njegovem mnenju gre za prvi dokaz, ki ga je generirala umetna inteligenca in ki bi zaradi svoje elegance izpolnjeval stroge pogoje za objavo v najelitnej\u0161ih znanstvenih revijah, \u010de bi ga napisal \u010dlovek.<\/p>\n

Jacob Tsimerman, matematik z Univerze v Torontu, ki se je neko\u010d tudi sam neuspe\u0161no spopadal s to Erd\u0151sovo uganko, je pojasnil, da imajo stroji zdaj o\u010ditno prednost. \u00bbLahko plujejo v nevarnej\u0161ih vodah in bistveno dlje od ljudi, ne da bi ob tem kognitivno pregoreli,\u00ab je dejal.<\/p>\n

Napoved prihodnosti<\/p>\n

Pri podjetju OpenAI so prepri\u010dani, da ta dose\u017eek napoveduje prihodnost, v kateri bodo napredni algoritmi pospe\u0161evali odkritja s povezovanjem idej med razli\u010dnimi strokami, zlasti na podro\u010djih biologije, kvantne fizike in medicine.<\/p>\n

Kljub evforiji pa v akademskih krogih ostajajo previdni. \u010ceprav so stroji izjemni pri iskanju re\u0161itev, \u0161e vedno potrebujejo \u010dloveka za potrditev rezultatov. Melanie Matchett Wood, matemati\u010darka s harvardske univerze, je za medije opozorila, da se sistemi umetne inteligence \u0161e vedno ne znajdejo najbolje pri spo\u0161tovanju akademskih norm, kot je ustrezno navajanje predhodnih raziskav in avtorstva idej.<\/p>\n

Kljub temu priznava, da se je paradigma znanstvenega raziskovanja nepopravljivo spremenila. \u00bbVsak matematik, ki \u0161e ne uporablja najnovej\u0161ih modelov, bi moral biti resni\u010dno presene\u010den,\u00ab je poudarila. \u00bbTo ni ve\u010d tak svet, kakr\u0161nega smo\u00a0poznali decembra lani.\u00ab<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slika je simboli\u010dna. \/ Foto: Istock Umetna inteligenca \u0161okirala znanost: re\u0161ila 80 let star matemati\u010dni misterij Nov model…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":101169,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[26770,1399,29598,29594,32,2084,29600,29595,35,29601,31,34,8162,36,29596,29597,37,38,33,1396,8713,29599],"class_list":["post-101168","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-akademska-skupnost","tag-algoritmi","tag-diskretna-geometria","tag-diskretna-geometrija","tag-headlines","tag-inovacije","tag-inovacije-v-matematiki","tag-matematicne-uganke","tag-najpomembnejse-novice","tag-napredni-algo","tag-news","tag-novice","tag-openai","tag-osrednje-novice","tag-paul-erdos","tag-prihodnost-znanosti","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-umetna-inteligenca","tag-znanstvene-raziskave","tag-znanstveno-raziskovanje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116624169700367222","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/101168","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=101168"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/101168\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/101169"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=101168"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=101168"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=101168"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}