{"id":101415,"date":"2026-05-23T18:18:12","date_gmt":"2026-05-23T18:18:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/101415\/"},"modified":"2026-05-23T18:18:12","modified_gmt":"2026-05-23T18:18:12","slug":"carobni-jantar-iz-petovione-kaj-nam-o-prebivalcih-te-anticne-naselbine-povedo-najdbe-s-hajdine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/101415\/","title":{"rendered":"\u010carobni jantar iz Petovione: kaj nam o prebivalcih te anti\u010dne naselbine povedo najdbe s Hajdine?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jantarna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJantarna plo\u0161\u010dica z reliefom psi\u010dke z dvema mladi\u010dema. Foto: Bine Kova\u010di\u010d, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo\u017e<\/p>\n

Nakit je imel sprva popolnoma druga\u010den pomen, kot ga ima zdaj, ko je njegov glavni smisel okra\u0161evanje. Prvotna uporaba dodatkov je bila predvsem prakti\u010dna (spenjanje pokrival in za\u0161\u010dita pred zlimi duhovi) in enostavna. Plo\u0161\u010dat preluknjan kamen se je uporabljal kot amulet in hkrati kot nakit. Razvoj oblik se spreminja isto\u010dasno z razvojem \u010dloveka. Enostavne oblike predmetov, ki jih je \u010dlovek pobiral v naravi in se z njimi krasil, so se razvijale v umetelno izdelane modne dodatke, ki so jih nosili tako \u017eenske kot mo\u0161ki ter tudi otroci. Skozi vsa zgodovinska obdobja je imelo kra\u0161enje svoj posebni pomen.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tV rubriki Doma v muzeju<\/a> v sodelovanju s \u0161tevilnimi slovenskimi muzeji in galerijami predstavljamo zgodbe najrazli\u010dnej\u0161ih muzejskih predmetov. Tokrat predstavljamo nakit iz Petovione.<\/p>\n

Ves \u010das se pojavljajo nakitne oblike, ki se z razli\u010dicami uporabljajo v isti namen. Tako poznamo nakit glave: igle lasnice, lasni in obsen\u010dni obro\u010dki, uhani in diademi; nakit vratu: ovratnice, ogrlice in veri\u017eice ter obeski; nakit rok: nadlahtnice, zapestnice in prstani; ter nakit nog: nano\u017enice. Ta nakit se imenuje tudi nakit telesa, saj ga nosimo v neposrednem stiku z njim. Poznamo pa tudi nakit obleke, ki je imel in ima delno tudi \u0161e danes predvsem uporabno funkcijo: z li\u010dnimi fibulami, okrasnimi zaponkami, so si spenjali obleke, ogrinjala, obenem pa so predstavljale tudi dolo\u010den okras. Enako velja tudi za igle in pasne spone, ki so pogosto skupaj s pasnimi jezi\u010dki in tudi razli\u010dnimi zakovicami na samem pasu.<\/p>\n

Posebej zgovorni prav pridatki v grobovih
Skozi vsa zgodovinska \u010dasovna obdobja so k pokojnemu polo\u017eili v grob tudi njegove osebne predmete, ki naj bi jih potreboval tudi v posmrtnem \u017eivljenju ali pa so mu bili posebno dragi. Tako nam o samem \u017eivljenju oziroma no\u0161enju nakita povedo najve\u010d prav pridatki v grobovih, za posamezna obdobja lahko celo rekonstruiramo no\u0161o z nakitom telesa in obleke. Nakit predstavlja tudi statusno mesto pokojnega na dru\u017ebeni lestvici, kar je ve\u010dkrat razvidno po grobnih pridatkih. Nakit se v dolgih stoletjih ni bistveno spreminjal, menjaval se je samo njegov pomen, od amuleta do okrasnega predmeta.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jantarni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJantarni prstan z upodobitvijo le\u017ee\u010dega psa. Foto: Bine Kova\u010di\u010d, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo\u017e<\/p>\n

Rimska Petoviona (Colonia Ulpia Traiana Poetovio)<\/p>\n

Ptuj je danes mesto na severovzhodu Slovenije, ob vzno\u017eju Slovenskih goric, ki je ohranilo videz in razporeditev srednjeve\u0161kega mesta. Ugodna lega v dolini med Slovenskimi goricami in Halozami, na kri\u017ei\u0161\u010du pomembnih vodnih in kopenskih poti, ob glavni trgovski poti, imenovani jantarna pot, ki je vodila od Baltika do Sredozemskega morja, je odlo\u010dilno vplivala na za\u010detek in razvoj prazgodovinske naselbine. Gospodarske dejavnosti so bile v Petovioni prisotne zelo zgodaj. Kmalu po prihodu Rimljanov je Petoviona postala eno najve\u010djih sredi\u0161\u010d v Panoniji. Promet je bil v Petovioni in skozi njo od prazgodovine do rimskih \u010dasov, od 1. do 5. stoletja, zelo \u017eivahen, kar potrjujejo voja\u0161ki, trgovski in upravni stiki z bli\u017enjimi mesti in daljno okolico. Ob cesti so bile velike lon\u010darsko-opekarske obrtni\u0161ke delavnice, ki so bile od ceste odvisne zaradi oskrbe s surovinami in potovanja skupin vozov, ki so preva\u017eali lokalno blago v bli\u017enje in daljne kraje. V petovionskih delavnicah so izdelali marsikatero jagodo iz steklene paste, medtem ko najdbe livarskih lon\u010dkov dokazujejo, da so predmete odlivali tudi iz brona in drugih kovin. Poleg orodja in oro\u017eja so izdelovali \u0161e okrasne predmete in nakit.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jantarna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJantarna skrinjica za nakit. Foto: Bine Kova\u010di\u010d, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo\u017e<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tRumeno zlato iz Petovione
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jantarne
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJantarne igralne kocke. Foto: Boris Fari\u010d, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo\u017e<\/p>\n

Petoviona sodi med pomembna najdi\u0161\u010da, bogata s predmeti iz jantarja (okamnela smola iglavcev iz terciarja, navadno svetlo rumene do \u010drnorjave barve). \u0160tevilne dobro datirane najdbe ka\u017eejo, da je bil jantar na vrhuncu svoje priljubljenosti v \u010dasu zgodnjega cesarstva, od 1. do za\u010detka 3. stoletja na\u0161ega \u0161tetja. Ve\u010dinoma je bil najden kot pridatek v grobovih ali ob njih; nekatere najdbe so naklju\u010dne.<\/p>\n

Stari Rimljani so bili zelo verni. Jantar je vseboval du\u0161o, varoval je \u010distost, povezoval kozmi\u010dne sile in pozitivno, pomirjujo\u010de vplival na tistega, ki ga je nosil. Jantarne predmete so uporabljali v vsakdanjem \u017eivljenju, po smrti pa so slu\u017eili kot za\u0161\u010dita pokojnikove du\u0161e v temnem podzemlju, polnem zla. \u017delod, fige in datlji imajo eroti\u010dni simbolni pomen, granatno jabolko s tiso\u010derimi semeni pa je prava podoba obilja in plodnosti ter tudi zagotovilo za nezlomljiv \u017eivljenjski krog.<\/p>\n

Predebeli prstani, da bi jih nosili ves \u010das<\/p>\n

Naj\u0161tevil\u010dnej\u0161e so jantarne jagode, razli\u010dnih oblik, preproste ali okra\u0161ene z vrezi, ter obeski, igle in \u0161ivanke. Jantarni prstani s podobami Amorja in Psihe, psa in razli\u010dnih \u017eenskih obli\u010dij so izdelani v slogu delavnic iz Ogleja (Aquileia). Pes ni predstavljen le kot \u010dlovekov zvesti spremljevalec, ki se od svojega gospodarja ne more lo\u010diti niti v primeru smrti, temve\u010d tudi kot buden varuh, ki takoj pre\u017eene zle duhove. Prstani so ve\u010dinoma zelo debeli in kot taki niso bili primerni za no\u0161enje. V \u010dasu \u017eivljenja si ga je lastnica nataknila le zve\u010der, pred spanjem, z namenom, da bi se za\u0161\u010ditila pred no\u010dnimi morami; enak pomen ima tak prstan tudi v posmrtnem \u017eivljenju.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jantarna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJantarna stekleni\u010dka \u2013 di\u0161avnica. Foto: Bine Kova\u010di\u010d, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo\u017e<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tJantarna preslica<\/p>\n

Med predmeti, za katere so prina\u0161ali jantar z Baltika, se pojavlja ve\u010dje \u0161tevilo jantarnih jagod, nanizanih na bronasto iglo, imenovano preslica. Predenje je imelo pomembno vlogo v \u017eivljenju \u017eensk v anti\u010dnem svetu, simbolizira vlogo pokojne \u017eenske, ki jo je imela kot mati in glava dru\u017eine. Ka\u017ee na vlogo matere, ki prina\u0161a \u017eivljenje in ohranja \u017eivljenjske niti, povezane s svojo dru\u017eino, tudi po tem, ko je umrla. Figura pe\u010dene goske in ribe na pladnju je skoraj zagotovo povezana z obi\u010dajem polaganja hrane v grob; simboli\u010dno predstavlja darove za du\u0161o pokojnika, kar potrjuje tudi lovorjev list, simbol nesmrtnosti.<\/p>\n

Dvojni grob z jantarjem s Hajdine<\/p>\n

Eden najbogatej\u0161ih grobov glede na jantarne grobne pridatke je bil najden leta 1973 na Zgornji Hajdini. V tem dvojnem grobu v sarkofagu so bili poleg obi\u010dajnih predmetov (dve bronasti \u0161ivanki, dva ko\u0161\u010dena glavnika), polo\u017eenih ob pokojnika, \u0161e knji\u017eica iz kosti, drobne ko\u0161\u010dene pali\u010dice, neobdelan kos jantarja in razli\u010dni jantarni prstani, okra\u0161eni z reliefi. Motiv z upodobitvijo \u017eenske glave se v grobovih iz Petovione ve\u010dkrat ponovi, prav tako motiv le\u017ee\u010dega psa in rebrasti prstani. V grob sta bili pridani tudi dve plo\u0161\u010dici, od katerih je ena okra\u0161ena z graviranimi vrezi in drobnimi luknjicami in je bila neko\u010d del okra\u0161enega glavnika, na drugi pa je reliefno upodobljena le\u017ee\u010da psica z dvema mladi\u010dema. Posebnost tega groba so tri kocke z vrezanimi pikami. Jantarna skrinjica s pokrovom je okra\u0161ena z rastlinsko kito, ki ima v sredini zadnje stene lik Meduze. V notranjosti je na sredini stebri\u010dek; najverjetneje so v skrinjici hranili tri prstane iz opala. Umrlima je bila prilo\u017eena tudi jantarna stekleni\u010dka \u2013 di\u0161avnica z dvema ro\u010dajema, \u010depkom in podstavkom; na sprednji strani jo ovija list. Tudi v tem grobu so jantarne \u0161koljke, preslice in jagode, ki so pogost pridatek v petovionskih grobovih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jantarna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJantarna preslica. Foto: Bine Kova\u010di\u010d, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo\u017e<\/p>\n

Rimska Petoviona in njeno bogastvo se odra\u017ea tudi v \u0161tevilnih grobovih, v katerih so najdeni jantarni grobni pridatki, kot so elegantno oblikovani prstani s portreti \u017eensk in le\u017ee\u010dega psa, veliko \u0161tevilo jantarnih preslic, igel in predmetov, ki se uporabljajo v kozmetiki.<\/p>\n

Trgovina s temi predmeti, ki so tesno povezani z izdelki, izdelanimi v delavnicah v Akvileji, je bila uspe\u0161na od 1. do 3. stoletja; trgovina z drugim blagom to samo potrjuje. Po drugi strani pa bi nedokon\u010dani kosi jantarja morda lahko razkrili \u0161e nedokazane dejavnosti obrtne proizvodnje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jantar
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJantar iz groba, najdenega na Hajdini leta 1973. Foto Bine Kova\u010di\u010d, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo\u017e)<\/p>\n

*Mojca Vomer Gojkovi\u010d je muzejska svetnica v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormo\u017e<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Jantarna plo\u0161\u010dica z reliefom psi\u010dke z dvema mladi\u010dema. Foto: Bine Kova\u010di\u010d, arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo\u017e Nakit je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":101416,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[3621,20548,1765,3776,1102,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-101415","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-arheologija","tag-doma-v-muzeju","tag-jantar","tag-nakit","tag-pokrajinski-muzej-ptuj-ormoz","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116625270599941305","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/101415","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=101415"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/101415\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/101416"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=101415"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=101415"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=101415"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}