{"id":101417,"date":"2026-05-23T18:19:06","date_gmt":"2026-05-23T18:19:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/101417\/"},"modified":"2026-05-23T18:19:06","modified_gmt":"2026-05-23T18:19:06","slug":"zakaj-so-letos-cesnje-deformirane-kriva-je-nadloga-ki-unicuje-slovenske-vrtove","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/101417\/","title":{"rendered":"Zakaj so letos \u010de\u0161nje deformirane? Kriva je nadloga, ki uni\u010duje slovenske vrtove"},"content":{"rendered":"

\"\u010ce\u0161nja<\/p>\n

\u010ce\u0161nja z mamljivimi plodovi. Fotografija je simboli\u010dna. \/ Foto: iStock<\/p>\n

Zakaj so letos \u010de\u0161nje deformirane? Kriva je nadloga, ki uni\u010duje slovenske vrtove<\/p>\n

\u010ce \u010de\u0161nje niso gnile, so pa na posameznih mestih udrte, tr\u0161e in tudi \u010dudnega okusa, jih je zelo verjetno po\u0161kodovala marmorirana smrdljivka.<\/p>\n

\n 23. 05. 2026, 06.06\n <\/p>\n

Uro\u0161 Benec<\/p>\n

V Nedeljskem dnevniku \u017ee desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci spra\u0161ujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za \u00bbkmetijski\u00ab nasvet, pa\u010d pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in \u0161e marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uro\u0161 Benec, univ. dipl. in\u017e. agronomije. Vpra\u0161anja lahko po\u0161ljete na info@nedeljski.si<\/a>. Vabljeni.<\/p>\n

***<\/p>\n

Na doma\u010dem vrtu imamo \u010de\u0161nje, ki so letos lepo cvetele, sedaj ob obiranju pa opa\u017eamo, da so plodovi deformirani. Na posameznih mestih so udrti, tr\u0161i in pod ko\u017eico plutasti, nekateri imajo tudi \u010duden okus. Plodovi niso gnili. Drevesa sem dvakrat po\u0161kropila z bakrom (jeseni in spomladi). Zanima me, ali gre za bolezen, pomanjkanje hranil ali \u0161kodljivca ter kaj lahko naredimo.\u00a0\u200bTanja, Vipava<\/p>\n

Odgovor: Spo\u0161tovana Tanja, glede na opis so va\u0161e \u010de\u0161nje zelo verjetno po\u0161kodovale stenice, predvsem marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys), ki zadnja leta na slovenskih vrtovih povzro\u010da veliko \u0161kode.<\/p>\n

Stenice z ustnim aparatom prebodejo ko\u017eico ploda in sesajo sok. Po\u0161kodovano tkivo se nato ne razvija ve\u010d, zato se \u010de\u0161nja na tem mestu ugrezne, otrdi in postane plutasta. Pri mo\u010dnem napadu dobi meso neprijeten, tuj priokus. Tak\u0161ne po\u0161kodbe na prvi pogled spominjajo na posledice to\u010de, a pri stenicah najdemo le posamezna trda mesta, preostali del ploda pa ne zgnije. Uporabljeni bakrovi pripravki pri tem ne pomagajo, saj so namenjeni le zatiranju obolenj, ne pa \u017eu\u017eelk.<\/p>\n

Ker so smrdljivke odli\u010dne letalke in se hranijo na \u0161tevilnih rastlinah v me\u0161anem vrtu, se nenehno in hitro selijo. Kemi\u010dnega zatiranja v doma\u010dem sadovnjaku ne priporo\u010damo zaradi nevarnosti za \u010debele in strogih karenc. Enostavne re\u0161itve \u017eal ni, svetujemo pa naslednje ukrepe. Zjutraj, ko so \u017eu\u017eelke manj aktivne in otrple, manj\u0161a drevesa stresite nad podstavljeno svetlo ponjavo in ulovljene stenice mehansko uni\u010dite. Mlada in manj\u0161a drevesa neposredno po cvetenju prekrijte z gosto protiinsektno mre\u017eo. V dobro zalo\u017eenih vrtnih centrih kupite vabe za marmorirano smrdljivko (na primer Trece), ki znatno zmanj\u0161ajo lokalno populacijo. Redno odstranjujte prekomerno zarast in plevel v okolici drevesa, saj se \u0161kodljivci tam radi skrivajo. Poskrbite za zra\u010dno kro\u0161njo z redno rezjo ter drevo ohranjajte v dobri kondiciji.<\/p>\n

Prihodnje leto za\u010dnite plodove opazovati zelo zgodaj. Dobra oskrba sicer ne bo povsem prepre\u010dila vboda stenic, bo pa \u0161koda ob doslednem izvajanju teh ukrepov bistveno manj\u0161a.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ce\u0161nja z mamljivimi plodovi. Fotografija je simboli\u010dna. \/ Foto: iStock Zakaj so letos \u010de\u0161nje deformirane? Kriva je nadloga,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":101418,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[15596,32,20861,35,31,34,36,29649,29648,20864,29651,37,38,29646,33,16310,29650,29647],"class_list":["post-101417","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-cesnje","tag-headlines","tag-kmetijski-nasveti","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-rastlinske-bolezni","tag-sadovnjak","tag-skodljivci","tag-skrb-za-drevesa","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-smrdljivke","tag-top-stories","tag-vrtnarjenje","tag-vrtnarski-nasveti","tag-zascita-rastlin"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116625274651687049","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/101417","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=101417"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/101417\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/101418"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=101417"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=101417"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=101417"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}