{"id":10184,"date":"2026-03-01T12:55:27","date_gmt":"2026-03-01T12:55:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/10184\/"},"modified":"2026-03-01T12:55:27","modified_gmt":"2026-03-01T12:55:27","slug":"toliko-vec-sredstev-se-bo-naslednji-mandat-stekalo-v-zepe-poslancev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/10184\/","title":{"rendered":"Toliko ve\u010d sredstev se bo naslednji mandat stekalo v \u017eepe poslancev"},"content":{"rendered":"<p>Predstavniki ljudstva, ki jim bo 22. marca uspelo prestopiti parlamentarni prag, in funkcionarji, ki bodo oblikovali vlado, bodo precej bolje pla\u010dani od sedanje garniture, dohodki pa se jim bodo vi\u0161ali \u0161e naprej, vse do januarja 2028. Reforma pla\u010dnega sistema javnega sektorja, ki so jo izpogajali sindikati in vlada, je za javne uslu\u017ebence, direktorje, funkcionarje sodne veje oblasti, predsednico dr\u017eave, \u017eupane in za funkcionarje v institucijah, kot so komisija za prepre\u010devanje korupcije, urad varuha \u010dlovekovih pravic, ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de in podobno, za\u010dela u\u010dinkovati januarja 2025. Za funkcionarje zakonodajne in izvr\u0161ilne veje oblasti pa ne. Predsednik vlade Robert Golob je \u017ee ob snovanju prenove sistema napovedal, da se bodo odpovedali povi\u0161anjem v tem mandatu, da ne bi bili dele\u017eni o\u010ditkov, da so poskrbeli za svojo denarnico. Tako bodo premier, ministri, dr\u017eavni sekretarji, poslanci in funkcionarja v dr\u017eavnem svetu, skupaj 160 ljudi, nove zneske prejeli \u0161ele po prihodnjih parlamentarnih volitvah.<\/p>\n<p>Povsem prenovljeno pla\u010dno lestvico so oblikovali leta 2024.<\/p>\n<p>Postopoma \u0161e \u0161tiri povi\u0161anja in uskladitev z delom inflacije.<\/p>\n<p>Do januarja 2028 bodo pla\u010de vi\u0161je za 45 do 55 odstotkov.<\/p>\n<p>Novo pla\u010dno lestvico so leta 2024 oblikovali v razmerju 1: 7, pri \u010demer je prvi pla\u010dni razred predstavljal minimalno pla\u010do, ki je tedaj zna\u0161ala 1253 evrov bruto, najvi\u0161ji, 67. razred pa njen sedemkratnik, torej 8821 evrov bruto. Od takrat se je minimalna pla\u010da zvi\u0161ala na 1482 evrov bruto in zaradi na\u010dela, da nima noben javni uslu\u017ebenec osnovne pla\u010de, ki bi bila ni\u017eja od minimalne, se zdaj pla\u010dna lestvica dejansko za\u010dne v 7. razredu. V 67. razred so uvr\u0161\u010deni predsedniki dr\u017eave, vlade, dr\u017eavnega zbora, ustavnega in vrhovnega sodi\u0161\u010da. Funkcionarji zakonodajne in izvr\u0161ilne veje se bodo zvrstili od 55. do 67. pla\u010dnega razreda.<\/p>\n<p>Najmanj desetina ve\u010d<\/p>\n<p>Reforma, ki bo predvidoma stala 1,4 milijarde evrov, v resnici pa najbr\u017e kar precej ve\u010d, se uveljavlja postopoma, v \u0161estih tran\u0161ah, doslej sta bila izpla\u010dana dva obroka, sledijo \u0161e \u0161tirje: 1. junija 2026, 1. decembra 2026, 1. julija 2027 in 1. januarja 2028. Prva pla\u010da, ko jo bodo prejeli ministri, dr\u017eavni sekretarji in poslanci v novem sklicu, bo torej vi\u0161ja za dva obroka, ki ju aktualni predstavniki niso bili dele\u017eni, konkretno za pribli\u017eno 11 do 13 odstotkov.<\/p>\n<p>1,4\u00a0milijarde evrov<\/p>\n<p>bo predvidoma stala reforma.<\/p>\n<p>\u010ce ponazorimo z nekaj absolutnimi \u0161tevilkami: danes je osnovna pla\u010da najni\u017ee uvr\u0161\u010denega poslanca 4113 evrov bruto, 1. junija bo nekdo na tem polo\u017eaju prejel 4859 evrov bruto, do januarja 2028 pa se bo njegov dohodek postopoma zvi\u0161al na 6187 evrov bruto. Poslanec, ki je zdaj v najvi\u0161jem mo\u017enem pla\u010dnem razredu, ima osnovo 5412 evrov bruto, od junija bo imel 6285, januarja 2028 pa 7837 evrov bruto. Predsednik vlade in predsednica dr\u017eavnega zbora dobivata osnovo 6088 evrov bruto, kdor bo opravljal ti funkciji junija, bo prejel 7072 evrov bruto, januarja 2028 pa 8821 evrov bruto. Zelo verjetno bodo vsi zneski obrokov, ki \u0161e sledijo, malenkost vi\u0161ji zaradi dogovora o usklajevanju pla\u010dne lestvice z dele\u017eem inflacije. Tako bo 1. aprila letos valorizacija 0,9-odstotna, \u010de bo rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din letos ve\u010d kot 1,6-odstotna, se bodo osnovne pla\u010de in lestvica indeksirali tudi v letu 2027.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2785888.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Place Funkcionarji FOTO: Gm\" img_id=\"11368181\" data-img-id=\"11368181\"\/><\/p>\n<p>Place Funkcionarji FOTO: Gm<\/p>\n<p>Pod \u010drto se bodo osnovne pla\u010de funkcionarjev zakonodajne in izvr\u0161ilne veje oblasti do januarja 2028 zvi\u0161ale za 45 do 55 odstotkov. Tako zaradi teh dele\u017eev kot absolutnih \u0161tevilk so predmet razli\u010dnih debat in komentarjev, posebej priro\u010dnih za \u0161irjenje populizma. Prav tovrstne kritike so eden od vzrokov, da so se oblasti zadnjih 16 let otepale kakr\u0161negakoli urejanja tega vpra\u0161anja. Leta 2012 so z zloglasnim zakonom o uravnote\u017eenju javnih financ te pla\u010de zni\u017eali za osem odstotkov in jih na tej vi\u0161ini zamrznili za desetletje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predstavniki ljudstva, ki jim bo 22. marca uspelo prestopiti parlamentarni prag, in funkcionarji, ki bodo oblikovali vlado, bodo&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10185,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[1153,2602,4843,124,4067,62,37,58,60,38,1306],"class_list":{"0":"post-10184","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-drzavni-zbor","9":"tag-dvig-plac","10":"tag-funkcionarji","11":"tag-ljubljana","12":"tag-placni-sistem","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-vlada"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10184","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10184"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10184\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10185"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10184"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10184"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10184"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}