{"id":101990,"date":"2026-05-24T08:42:12","date_gmt":"2026-05-24T08:42:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/101990\/"},"modified":"2026-05-24T08:42:12","modified_gmt":"2026-05-24T08:42:12","slug":"kljub-hladnemu-odzivu-na-dobicek-nvidie-wall-street-pri-novem-rekordu-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/101990\/","title":{"rendered":"Kljub hladnemu odzivu na dobi\u010dek Nvidie Wall Street pri novem rekordu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Newyor\u0161ka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNewyor\u0161ka borza vrednostnih papirjev kljub rekordno nizki stopnji potro\u0161ni\u0161kega zaupanja slavi nov rekord indeksa Dow Jones, ki je petkovo trgovanje kon\u010dal pri vrednosti 50479 to\u010dk. Na tedenski ravni se je zvi\u0161al za dobra dva odstotka. \u0160ir\u0161i indeksa S &P 500 je od ponedeljka do petka pridobil 0,9 odstotka, tako da je na tedenski ravni napredoval \u017ee osmi\u010d zapored (najve\u010d po koncu leta 2023). Foto: Reuters\/MMC<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nvidia
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNvidia je v \u010detrtletju do 26. aprila svoje prihodke pove\u010dala za izjemnih 85 odstotkov, na 81,6 milijarde dolarjev. Tudi dobi\u010dek se je zvi\u0161al mo\u010dneje od pri\u010dakovanj, toda vseeno so delnice v \u010detrtek in tudi v petek izgubljale. O\u010ditno so \u0161tevilni verjeli, da bi lahko Nvidia \u0161e precej mo\u010dneje presegla pri\u010dakovanja. Foto: Reuters<\/p>\n

Sloviti indeks Dow Jones je teden kon\u010dal pri 50479 to\u010dkah, kar je nov rekord. Na drugi strani je ameri\u0161ki indeks zaupanja potro\u0161nikov (po meritvah Univerze Michigan) konec maja predvsem zaradi visokih cen energentov nazadoval z aprilskih 49,8 na 44,8 to\u010dke, kar je nova najni\u017eja vrednost v zgodovini indeksa. Da spremljamo dva razli\u010dna svetova, gre zasluga predvsem neverjetnemu razmahu umetne inteligence in dobi\u010dkom tehnolo\u0161kih podjetij. V sredo je \u010detrtletne rezultate objavil razvijalec \u010dipov Nvidia. \u0160tevilke so ble\u0161\u010de\u010de, trimese\u010dni prihodki so dosegli 81,62 milijarde dolarjev, kar je osupljivih 85 odstotkov ve\u010d kot v istem lanskem obdobju. Tudi dobi\u010dek je pozitivno presenetil analitike, prav tako napovedi za teko\u010de \u010detrtletje. Poleg tega je Nvidia zvi\u0161ala \u010detrtletno dividendo na 0,25 dolarja za delnico. Izvr\u0161ni direktor Jensen Huang je poudaril, da je rast povpra\u0161evanja po UI-\u010dipih eksponentna.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Kaj pa Iran, carine in Trump?
Kljub vsemu so Nvidiine delnice po objavi rezultatov zdrsnile tako v \u010detrtek kot v petek. O\u010ditno so bile vse te sijajne \u0161tevilke \u017ee vgrajene v ceno delnic. Ker so \u0161tevilni vlagatelji na polno investirani (raven denarnih rezerv se je mo\u010dno zmanj\u0161ala), preprosto ni ve\u010d “goriva”, da bi podjetja, kot je Nvidia, ki je \u017ee zdaj vredna skoraj 5,5 bilijona dolarjev, dosegala nove in nove rekorde. \u0160e nekaj svaril je, da borze prezirajo vsa tveganja in da bi vlagatelji morali poslovanje podjetij, ozna\u010deno s kratico EBITDA (Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation, and Amortization), presojati tudi skozi o\u010di Irana, carin in muhavosti Donalda Trumpa (Earnings Before Iran, Tariffs and Donald Announcements). Posledice vojne v Iranu bodo namre\u010d \u0161e udarile, sploh ko bo pomanjkanje nafte (Hormu\u0161ka o\u017eina je \u0161e vedno bolj kot ne zaprta) postalo resna te\u017eava.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Walmart
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tWalmart je poro\u010dal o sedemodstotnem porastu \u010detrtletnih prihodkov, vendar je bil zaradi inflacije, ki jo potro\u0161niki \u0161e kako \u010dutijo, nekoliko \u010drnogled glede prihodnjega poslovanja. Delnice so dan po objavi poslovnih rezultatov padle za sedem odstotkov in bile tudi v petek v rde\u010dem obmo\u010dju. Foto: EPA<\/p>\n

Orja\u0161ki ameri\u0161ki dolg in orja\u0161ke UI-investicije
Inflacija se pove\u010duje, centralne banke v teh razmerah ne bodo zni\u017eevale obrestnih mer, ampak prej zvi\u0161evale. V ZDA se \u017ee bojijo doktrine “higher for longer”, da bi torej Fed dlje od \u017eelja finan\u010dnih trgov obresti dr\u017eal na visokih ravneh. Donosnosti obveznic so medtem vse vi\u0161je, kar ote\u017euje novo zadol\u017eevanje. Vlagatelji so ZDA, kjer se javni dolg pribli\u017euje 40 bilijonom dolarjev, pripravljeni posojati le z dolo\u010deno premijo, torej po vi\u0161jih obrestnih merah. Nara\u0161\u010danje obrestnih mer tudi ni dobra novica za tehnolo\u0161ka podjetja, ki silovito vlagajo v podatkovne centre, oziroma vso infrastrukturo, ki poganja umetno inteligenco. Podjetja vse to financirajo z dolgom, ne z lastni\u0161kim kapitalom. V celotnem kola\u010du dolga z investicijsko oceno imajo UI-podjetja \u017ee 14-odstotni dele\u017e.<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

50.479 to\u010dk (+2,1 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.473 to\u010dk (+0,9 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)26.402 to\u010dk (+0,5 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

625 to\u010dk (+3,0 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

24.888 to\u010dk (+3,9 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)63.339 to\u010dk (+3,1 %)SBITOP (Ljubljana)2.987 to\u010dk (-0,3 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,46 % (-13 baz. to\u010dk)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,56 % (-3 baz. to\u010dke)dolarski indeks97,8 to\u010dke (-0,7 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1612 (-0,1 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

75,500 USD (-4,0 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

103,9 USD (-5,1 %)<\/p>\n

zlato4.516 USD (-1,1 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,603 %; 2,181 %
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Indeks
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIndeks SBI TOP se je v zadnjem tednu zni\u017eal za tretjino odstotka, tako da ostaja tik pod rekordno vrednostjo. NLB-jeve delnice so se pocenile za 2,2 odstotka. Kar nekaj podjetij iz prve kotacije je objavilo \u010detrtletne rezultate. Sava Re je imela v prvem \u010detrtletju nekaj ve\u010d (32,2 milijona evrov) \u010distega dobi\u010dka, medtem ko se je ta pri Triglavu zmanj\u0161al za 14 odstotkov, na 39,8 milijona evrov. Tudi Cinkarna Celje je objavila rezultate. V prvem trimese\u010dju, ki so ga zaznamovale zahtevne razmere na trgu, je imela Cinkarna za 54 odstotkov ni\u017eji dobi\u010dek iz poslovanja. Foto: BoBo<\/p>\n

Delnice kvantnega ra\u010dunalni\u0161tva letijo v nebo
Navdu\u0161enje je v zadnjih dneh zajelo tudi sektor kvantnega ra\u010dunalni\u0161tva, potem ko je Wall Street Journal poro\u010dal, da bo ameri\u0161ka vlada dodelila dve milijardi dolarjev nepovratnih sredstev devetim podjetjem za kvantno ra\u010dunalni\u0161tvo, v zameno pa v vseh prevzema lastni\u0161ke dele\u017ee. To je nov dokaz, kako ameri\u0161ka vlada obravnava kvantno ra\u010dunalni\u0161tvo kot klju\u010dno tehnologijo nacionalne varnosti. Delnice v tem sektorju so v drugi polovici tedna podivjale, te\u010daj Rigettija se je zvi\u0161al za pribli\u017eno 50 odstotkov. Ob tem velja spomniti, kaj se je dogajalo z Intelom. Lani avgusta je Trumpova administracija prevzela 10-odstotni lastni\u0161ki dele\u017e v podjetju, Intelove delnice pa so se od takrat z 20 dolarjev izstrelile na 120 dolarjev!<\/p>\n

Prihaja SPCX, vrednost “projekta” vsaj 1,7 bilijona dolarjev
In ko smo ravno pri vesoljskem besednjaku: SpaceX je tudi uradno vlo\u017eil zahtevo za prvo javno ponudbo delnic (IPO) na borzi Nasdaq. Delnice bodo za\u010dele kotirati 12. junija pod oznako SPCX, pri\u010dakovati je, da bo podjetje zbralo 80 milijard dolarjev kapitala in bo ovrednoteno na 1,7 bilijona dolarjev. S tem bi gladko dobili nov rekorden IPO, mnogo ve\u010dji od IPO-ja Saudia Aramca leta 2019 (26 milijard dolarjev). Hkrati utegne Elon Musk kmalu postati prvi Zemljan s premo\u017eenjem 1000 milijard (en bilijon) dolarjev. Kot velevajo pravila, mora zdaj SpaceX poro\u010dati o poslovnih rezultatih in pred dnevi je postalo znano, da so njegovi prihodki v letu 2025 porasli za 33 odstotkov (v primerjavi z 2024), na 18.7 milijarde dolarjev.<\/p>\n

Frankfurtska borza je v primerjavi z newyor\u0161ko vse bolj obrobna. “Zdi se, kot da se svet premika naprej, medtem ko se Nemci \u0161e vedno prepiramo o delovnem \u010dasu, stro\u0161kih receptov in ali naj podalj\u0161amo ukrepe za cenej\u0161e gorivo. To se zrcali tudi na borzi, ki zaostaja za ameri\u0161ko, celoten nem\u0161ki trg pa je vreden manj kot vsako od \u0161tirih najve\u010djih ameri\u0161kih podjetij po tr\u017eni kapitalizaciji (Nvidia, Alphabet, Microsoft, Apple),” je zapisal Holger Zsch\u00e4pitz (Die Welt).<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Newyor\u0161ka borza vrednostnih papirjev kljub rekordno nizki stopnji potro\u0161ni\u0161kega zaupanja slavi nov rekord indeksa Dow Jones, ki je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":101879,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[29755,81,29754,82,6373,3088,84,83,62,37,58,60,38,394],"class_list":["post-101990","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-balon-ui-delnic","tag-business","tag-dobicek-nvidie","tag-economic","tag-ipo","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spacex"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116628668146181529","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/101990","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=101990"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/101990\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/101879"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=101990"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=101990"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=101990"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}