Evropska agencija za okolje je objavila najnovej\u0161e poro\u010dilo o kakovosti morja in kopalnih voda v Evropi, rezultati pa prina\u0161ajo novosti za hrva\u0161ki turizem in vse obiskovalce Jadrana. Hrva\u0161ka se je ponovno potrdila kot ena vodilnih evropskih destinacij, ko gre za \u010disto\u010do morja, a \u017eal ta polo\u017eaj iz leta v leto pada.<\/p>\n
Po strogih standardih Direktive o kopalnih vodah\u00a0je kar 95 odstotkov\u00a0ali ve\u010d lokacij na Hrva\u0161kem doseglo oceno odli\u010dna kakovost. Pred Hrva\u0161ko so na tej\u00a0lestvici le Ciper, Bolgarija, Gr\u010dija in Avstrija.<\/p>\n
Poro\u010dilo, ki temelji na analizi podatkov, zbranih od leta 2021 do 2024, je zajelo skoraj 22 tiso\u010d\u00a0uradnih kopalnih mest po vsej Evropi.\u00a0Strokovnjaki poudarjajo, da so obalna obmo\u010dja in morja na splo\u0161no v veliko bolj\u0161em stanju kot celinske vode \u2013 jezera in reke. Celinske vode v srednji Evropi, kot so majhna jezera in reke z nizkim pretokom, so bolj dovzetne za kratkotrajno onesna\u017eenje po mo\u010dnem de\u017eevju ali poletnih su\u0161ah. Po drugi strani pa odprtost in temnomodra barva Jadranskega morja ka\u017eeta izjemno odpornost in stabilnost.<\/p>\n
Kje imajo najmanj voda z odli\u010dno oceno kakovosti?\u00a0<\/p>\n
Na drugem koncu evropske lestvice so dr\u017eave, kot so Belgija, Mad\u017earska, Estonija, Poljska in Albanija, ki imajo manj kot 70 odstotkov lokacij z odli\u010dno oceno kakovosti vode.<\/p>\n
Kakovost evropskih morskih in kopalnih voda se je v zadnjih desetletjih mo\u010dno izbolj\u0161ala, kar je posledica zmanj\u0161anja izpustov neobdelanih komunalnih odpadnih voda. “Te izbolj\u0161ave so rezultat sistemati\u010dnega spremljanja, velikih nalo\u017eb v \u010distilne naprave in posodobitve kanalizacijskih omre\u017eij,”\u00a0pi\u0161e v poro\u010dilu EEA.<\/p>\n
Zahvaljujo\u010d tem prizadevanjem je kopanje zdaj mogo\u010de tudi v urbanih, neko\u010d mo\u010dno onesna\u017eenih pristani\u0161kih obmo\u010djih, kot je K\u00f6benhavn.<\/p>\n
Sistem ocenjevanja je izjemno strog. Med vsako sezono lokalni in nacionalni organi odvzamejo vzorce vode in jih testirajo na prisotnost Escherichia coli in \u010drevesnih enterokokov, ki so klju\u010dni kazalniki fekalnega onesna\u017eenja. Na podlagi dolgoro\u010dnih rezultatov vode razvrstijo kot odli\u010dne, dobre, zadovoljive ali slabe.<\/p>\n
Najvi\u0161ji odstotek slabih voda zabele\u017een v Estoniji\u00a0<\/p>\n
Medtem ko Hrva\u0161ka \u0161e vedno bele\u017ei dokaj dobre rezultate, a tudi hiter upad kakovosti kopalnih voda, so razmere v nekaterih delih Evrope skrb vzbujajo\u010de. Leta 2024 je bilo v EU 332 lokacij, kar je 1,5 odstotka, razgla\u0161enih za slabe. Najvi\u0161ji odstotek slabih voda je bil zabele\u017een v Estoniji, in sicer 4,6 odstotka, na \u0160vedskem \u0161tiri odstotke, na Nizozemskem 3,9 in v Franciji 3,4 odstotka.<\/p>\n
Pravila EU zahtevajo, da so lokacije s slabo kakovostjo vode za kopanje zaprte vso naslednjo sezono, obvezno morajo izvesti tudi sanacijske\u00a0ukrepe. \u010ce voda ostane slabe kakovosti pet let zapored, se uvede trajna prepoved kopanja.<\/p>\n
Na hrva\u0161kem Jadranu ni razloga za skrb\u00a0<\/p>\n
Za vse, ki na\u010drtujejo poletne po\u010ditnice, je Evropska agencija za okolje na svoji spletni strani zagotovila interaktivni zemljevid. Prek spletnih profilov pla\u017e lahko dr\u017eavljani in turisti v realnem \u010dasu preverijo najnovej\u0161e rezultate testov vode, jih primerjajo s prej\u0161njimi leti in brez skrbi u\u017eivajo v poletnih radostih. Glede na najnovej\u0161e podatke na hrva\u0161kem Jadranu ni razloga za skrb.<\/p>\n
Najve\u010dje te\u017eave so neobdelani izpusti odplak in greznice, izpusti z jaht, ladij in kri\u017eark\u00a0ter metanje razli\u010dnih kemikalij neposredno v morje.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropska agencija za okolje je objavila najnovej\u0161e poro\u010dilo o kakovosti morja in kopalnih voda v Evropi, rezultati pa…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":103332,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[585,17150,30067,7646,37,38,64,63],"class_list":["post-103331","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-hrvaska","tag-jezero","tag-kopalne-vode","tag-morje","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116635564964625053","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/103331","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=103331"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/103331\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/103332"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=103331"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=103331"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=103331"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}