{"id":103621,"date":"2026-05-25T18:30:26","date_gmt":"2026-05-25T18:30:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/103621\/"},"modified":"2026-05-25T18:30:26","modified_gmt":"2026-05-25T18:30:26","slug":"geely-pokazal-brutalni-crash-test-zeekra-7x-pri-hitrosti-85-km-h-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/103621\/","title":{"rendered":"Geely pokazal brutalni crash test zeekra 7X pri hitrosti 85 km\/h"},"content":{"rendered":"

Testna tr\u010denja so pogosta tema, a le redko jih kdo tudi do\u017eivi v \u017eivo. Geely nam je omogo\u010dil prav to. V novem supermodernem in superzmogljivem razvojnem sredi\u0161\u010du za varnostni razvoj so nam namre\u010d pokazali trk testnega avtomobila.<\/p>\n

V \u017eivo smo spremljali brutalno testno tr\u010denje pri hitrosti 85 km\/h.
\nGeely je odprl vrata najve\u010djega avtomobilskega varnostnega laboratorija na svetu.
\nKitajci z milijardnimi vlaganji lovijo evropske in ameri\u0161ke varnostne standarde.<\/p>\n

Nekaj sekund pred trkom je v ogromni dvorani, kjer je \u0161e prej bu\u010dalo od pogovorov, zavlada popolna ti\u0161ina. Lep nov elektri\u010dni kri\u017eanec zeekr 7X je stal na sredini testnega poligona, za betonsko ograjo pa ga je opazovalo nekaj deset avtomobilskih novinarjev z vsega sveta.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Nad vozilom je zasvetila opozorilna lu\u010d, iz zvo\u010dnikov se je zasli\u0161alo opozorilo: “Testno tr\u010denje se bo za\u010delo,”, sledilo pa je od\u0161tevanje v kitaj\u0161\u010dini. Utripajo\u010de lu\u010di so opozarjale na nevarnost, nato pa je iz ozadja po skoraj 300 metrov dolgi notranji stezi proti \u0161portnemu terencu silovito pospe\u0161il rumeni vozi\u010dek za simulacijo trka v zadek vozila. Pred trkom je dosegel hitrost 85 kilometrov na uro, kar je precej hitreje od v Evropi predpisanih 65 kilometrov na uro.<\/p>\n

Tr\u010denje je bilo brutalno in zadek zeekra 7X je razneslo v oblak drobcev, plo\u010devina se je zvila, po prostoru pa se je zasli\u0161al glasen kovinski pok.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Silovitost trka je vse presenetila, a ne tako kot tisto, kar je ostalo od zeekra po njem. Marsikdo je pri\u010dakoval, da bo od avtomobila ostalo bore malo, a se je zgodilo prav nasprotno. Kabina je namre\u010d ostala skoraj nedotaknjena, potni\u0161ki prostor se ni sesedel, lutki na prednjih sede\u017eih sta bolj ali manj ostali na svojem mestu, baterijski sklop pa kljub mno\u017eici drobnih okru\u0161kov na tleh in kazal vidnih po\u0161kodb.<\/p>\n

Pri Geelyju <\/a>so se gotovo zelo potrudili, da je preskus trka potekel tako, kot je bilo potrebno za dokaz, kako so kitajski avtomobili napredovali na varnostnem podro\u010dju. Gotovo je, da so dosegli velik napredek v primerjavi s \u010dasi kitajskega prvega mno\u017ei\u010dnej\u0161ega osvajanja evropskega avtomobilskega trga pred dobrimi dvajsetimi leti, ki se je kon\u010dalo v ru\u0161evinah na testih Euroncap.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Razvoju avtomobilske varnosti<\/a> na vseh podro\u010djih, ne le testnim tr\u010denjem, bo navsezadnje tudi slu\u017eilo novo razvojno-raziskovalno raziskovalno sredi\u0161\u010de, ki so ga zgradili v mestu Ningbo ob obali Hangzhou\u0161kega zaliva ju\u017eno od \u0160anghaja, in \u017ee velja za enega najbolj impresivnih avtomobilskih kompleksov na svetu.<\/p>\n

Velik kot manj\u0161e mesto<\/p>\n

Geely je novo varnostno sredi\u0161\u010de za\u010del graditi leta 2022, odprli pa so ga decembra 2025, torej pred dobrega pol leta. O ambicijah, ki jih ima na tem podro\u010dju kitajski proizvajalec, pove veliko tudi sam denar. Geely je namre\u010d v center investiral ve\u010d kot dve milijardi kitajskih juanov, kar je enako pribli\u017eno 260 milijonom evrov.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Glavna stavba meri 45.000 kvadratnih metrov, celoten laboratorijski kompleks pa ve\u010d kot 81.000 kvadratnih metrov. Geely se odkrito pohvali, da gre za najve\u010dji avtomobilski varnostni laboratorij na svetu, kar jim je uradno priznala tudi Guinnessova knjiga rekordov, v kateri je zabele\u017eenih kar pet svetovnih rekordov.<\/p>\n

Seznam je zanimiv: najve\u010dji avtomobilski varnostni laboratorij, najdalj\u0161a notranja steza za testna tr\u010denja, najve\u010dji klimatsko prilagodljiv vetrovnik, najve\u010dje obmo\u010dje za testiranje trkov pod poljubnimi koti, zagotavljanje najve\u010d razli\u010dnih tipov testov v enem centru.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Steza za testna tr\u010denja je dolga natanko 293,39 metra. Vozila za trke lahko po njej po\u017eenejo s hitrostjo do pribli\u017eno 120 kilometrov na uro, kar precej presega tudi hitrosti standardnih evropskih testov agencije Euroncap. \u0160e nekaj o mo\u010di: steza lahko testni vozi\u010dek v avtomobil po\u017eene s potiskom do 3,1 meganjutna, kar bi lahko prevedli v maso pribli\u017eno 316.112 kilogramov.<\/p>\n

Posebnost je tudi obmo\u010dje za poljubno nastavitev kota trka od 0 do 180 stopinj. To pomeni, da lahko in\u017eenirji simulirajo prakti\u010dno vse scenarije, od klasi\u010dnih \u010delnih trkov in bo\u010dnih naletov do zamaknjenih trkov ter kompleksnih nesre\u010d med ve\u010d vozili.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Elektri\u010dni avtomobili zahtevajo nove vrste testov<\/p>\n

\u010ce so bila testna tr\u010denja neko\u010d osredoto\u010dena predvsem na za\u0161\u010dito potnikov, razvoj elektri\u010dnih vozil odpira povsem nova podro\u010dja preverjanja varnosti. Klju\u010dno podro\u010dje postaja tudi za\u0161\u010dita baterijskega sklopa in prepre\u010devanje termi\u010dnega pobega baterije po trku. V sodobnih elektri\u010dnih vozilih je namre\u010d baterijski sklop nosilni del strukture avtomobila, zato je njegova za\u0161\u010dita klju\u010dna tako za potnike kot za prepre\u010devanje po\u017eara po nesre\u010di.<\/p>\n

Po demonstracijskem naletu vozi\u010dka v zadek zeekra 7X so strokovnjaki zato posebej poudarili, da med trkom ni pri\u0161lo do deformacije obmo\u010dja baterije ali nevarnosti termi\u010dnega pobega.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Vlaganja v varnost<\/p>\n

Geelyju tak\u0161en center pomeni bistveno ve\u010d kot zgolj razvojno investicijo. V nasprotju z obdobjem pred dvema desetletjema kitajske znamke zdaj mno\u017ei\u010dno osvajajo evropske trge, njihovi elektri\u010dni avtomobili <\/a>postajajo resna konkurenca evropskim proizvajalcem, hkrati pa dobro vedo, da brez vrhunskih varnostnih ocen globalnega preboja ne bo.<\/p>\n

Pri Geelyju to odkrito priznavajo. Njihovi avtomobili morajo izpolnjevati ne le kitajske standarde, ampak tudi evropski Euroncap ter ameri\u0161ke standarde NHTSA in IIHS, ki veljajo za ene najstro\u017ejih na svetu. Pomemben vpliv na razvoj Geelyjeve varnostne filozofije ima sicer tudi Volvo, ki v okviru kitajske skupine deluje \u017ee od leta 2010 in ji je pomagal pri premostitev vrzeli na podro\u010dju varnosti avtomobilov.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

Med predstavitvijo testnega trka namre\u010d nismo mogli prezreti, da je med vodilnimi strokovnjaki bilo tudi veliko \u0160vedov. Volvova filozofija za\u0161\u010dite potnikov je danes mo\u010dno vpeta v razvoj Geelyjevih in modelov znamk Volvo, Zeekr, Lynk&Co, Polestar in Lotus, ki so prav tako del skupine, kakor deloma tudi malezijski Proton.<\/p>\n

Lutke za milijone<\/p>\n

Med najbolj zanimivimi epizodami obiska centra je bil prostor z lutkami “crash test dummies”. V laboratoriju jih imajo ve\u010d kot 60, vsaka pa je opremljena z mno\u017eico tipal. Lutke predstavljajo ljudi razli\u010dnih velikosti, starosti in telesnih zna\u010dilnosti, od dojen\u010dkov do starej\u0161ih.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

Geely je v sodelovanju s kitajskimi univerzami razvil tudi posebne lutke, prilagojene azijskim telesnim zna\u010dilnostim. Ve\u010dina standardnih lutk je namre\u010d zasnovana na evropskih oziroma ameri\u0161kih specifikah. Ni\u010d \u010dudnega zato ni, da posamezna lutka povpre\u010dno stane malo manj kot pol milijona evrov, najdra\u017eja pa celo milijon in pol.<\/p>\n

Vsako testno tr\u010denje zato prinesen ogromno koli\u010dino podatkov. Tipala namre\u010d merijo sile v glavi, vratu, prsnem ko\u0161u, nogah in medenici lutk. Po trku lutke v nekaj minutah prepeljejo v poseben prostor, kjer jih digitalno skenirajo in analizirajo po\u0161kodbe oziroma obremenitve. Na podoben na\u010din pa analizirajo tudi testno vozilo, ki je prav tako opremljeno z mno\u017eico tipal.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Laboratorij za de\u017e, sneg in meglo<\/p>\n

Avtomobilska varnost \u017ee dolgo ni ve\u010d omejena zgolj na varnostne pasove, zra\u010dne blazine in \u010dvrsto karoserijo. Vse bolj pomembno vlogo imajo tudi asisten\u010dni sistemi, ki zagotavljajo aktivno varnost.<\/p>\n

Pomemben del varnostnega sredi\u0161\u010da je zato tudi poseben simulacijski laboratorij, v katerem lahko ustvarijo skoraj vse vremenske razmere. V enem prostoru pada umetni de\u017e, nekaj metrov stran pa simulirajo sne\u017eenje, gosto meglo, ble\u0161\u010danje sonca ali celo strele. In\u017eenirji lahko menda v laboratoriju preskusijo kar 264 razli\u010dnih podnebnih scenarijev.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

Med obiskom sredi\u0161\u010da smo si denimo lahko poleg testnega tr\u010denja ogledali tudi stezo za preskus varnostnih sistemov, ki jih poznamo pod kratico ADAS. Med demonstracijo, kjer smo lahko videli kolesarja in dva te\u017eka SUV-ja, so pred nami v nekaj minutah ustvarili mo\u010dan de\u017e, nepregledno meglo, hladen veter in sneg. \u00a0<\/p>\n

Namen teh testov je preverjanje delovanja radarjev, kamer, lidarjev tipal in sistemov za samodejno zaviranje v sili. Pomembno vlogo imajo tudi pri razvoju sistemov za zagotavljanje avtomatizirane in avtonomne vo\u017enje.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

Tudi avtomobili postajajo tar\u010da hekerjev<\/p>\n

Glede na to, da avtomobili postajajo vse bolj povezani s spletom in oblaki, ki jim zagotavljajo neprestane posodobitve, je veliko pozornosti namenjene tudi kibernetski varnosti, ki jo razvijajo v posebnem laboratoriju. \u00a0V sredi\u0161\u010du simulirajo napade na programsko opremo vozil, komunikacijske sisteme, posodobitve na daljavo (OTA), tipala in \u0161ifriranje podatkov.<\/p>\n

Poseben oddelek z nenavadnim imenom “Golden Nose” pa preverja kakovost zraka v potni\u0161ki kabini. Ekipa strokovnjakov analizira prisotnost \u0161kodljivih snovi, hlapov in neprijetnih vonjav ter preverja, ali materiali izpolnjujejo standarde ni\u010delnih \u0161kodljivih emisij.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

Himalaja v sobi<\/p>\n

Med najbolj impresivne dele kompleksa spada klimatski vetrovnik. Ogromen ventilator s premerom \u0161tirih metrov ustvarja veter s hitrostjo do 250 kilometrov na uro. Temperaturo lahko spustijo na minus 40 ali dvignejo na plus 60 stopinj Celzija. Hkrati simulirajo de\u017e, sneg, son\u010dno sevanje in razli\u010dne nadmorske vi\u0161ine. Poseben laboratorij pa omogo\u010da simulacijo vi\u0161ine do 5.200 metrov nad morjem, kar ustreza nekaterim cestam v Himalaji ali Andih.<\/p>\n

Tak\u0161ni testi so klju\u010dni predvsem za elektri\u010dna vozila, saj ekstremne temperature in redkej\u0161i zrak mo\u010dno vplivajo na delovanje baterij, elektromotorjev in porabo energije. Podobne prilagoditve sicer potrebujejo tudi motorji z notranjim zgorevanjem<\/a>, ki pa so pri podjetju, ki poudarja predvsem prehod v elektromobilnost, stranskega pomena.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n

Prednost laboratorijskega testiranja je predvsem v ponovljivosti pogojev. Medtem ko so klasi\u010dni zimski ali visokogorski testi mo\u010dno odvisni od vremena, lahko v vetrovniku identi\u010dne pogoje ustvarijo kadarkoli.<\/p>\n

Tovarna prihodnosti: skoraj brez ljudi<\/p>\n

Le nekaj minut stran od varnostnega centra stoji \u0161e en Geelyjev simbol tehnolo\u0161ke samozavesti, nova tovarna Zeekr Intelligent Factory, ki jo zato, ker lahko roboti delajo tudi v popolni temi, imenujejo tudi “temna tovarna”.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

Gre za eno najbolj avtomatiziranih avtomobilskih tovarn na Kitajskem s povr\u0161ino ve\u010d kot 1,3 milijona kvadratnih metrov, ki lahko izdela do 300.000 vozil na leto. Dnevna zmogljivost zna\u0161a 1.200 vozil na dan, trenutni izkoristek pa je pribli\u017eno 300 vozil na dan, torej dobra \u010detrtina zmogljivosti.<\/p>\n

Najbolj osupljiv je pogled na proizvodne hale, kjer je delavcev presenetljivo malo. Ve\u010dino dela opravijo roboti. Med sprehodom po tovarni so nam denimo pokazali dve veliki proizvodni liniji, ki ju upravlja zgolj ena oseba, ki mora ro\u010dno vnesti le nekaj ukazov, ki jih \u0161e ni bilo mogo\u010de robotizirati.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

V varilnici sicer dela kar 703 robotov. Roboti varijo z natan\u010dnostjo milisekund, umetna inteligenca pa med lakiranjem s kamerami zaznava mikroskopske napake na karoseriji. Celoten proizvodni proces spremljajo sistemi umetne inteligence in analize velikih koli\u010din podatkov. Vsak avtomobil ima svoj digitalni zapis, ki omogo\u010da sledljivost vseh proizvodnih postopkov tudi ve\u010d let po izdelavi.<\/p>\n

Avtomatiziran je tudi transport v tovarni. Komponente namre\u010d do delovi\u0161\u010d vozijo robotski vozi\u010dki, ki si pri orientaciji po tovarni pomagajo z omre\u017ejem 5G.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

Pomembni del je tudi 60 nosilcev za karoserijske dele, ki jih roboti zamenjajo v nekaj minutah in tako hkrati omogo\u010dajo proizvodnjo ne le razli\u010dnih tipov, ampak tudi vozil razli\u010dnih znamk. Gostje znamke Geely smo tako lahko videli predvsem vozila znamke Lynk&Co in Geely, med obiskom gostov znamke znamke Zeekr pa so se po teko\u010dih trakovih prete\u017eno premikali zeekri. Med obema ogledoma pa sta minili dobri dve uri. Bolj ali manj avtomatizirana pa je tudi sestava vozil.<\/p>\n

V tovarni je trenutno sicer zaposlenih 1.000 delavcev. Okoli 200 jih dela v varilnici, sestavi in na drugih proizvodnih procesih, kar 800 pa jih je zaposlenih na \u0161tirih linijah za kon\u010dni pregled vozil, ki zahteva fizi\u010dni ogled klju\u010dnih komponent, testno vo\u017enjo \u010dez grbinice za odkrivanje \u010dri\u010dkov ter kon\u010dni preskus na trikilometrski testni stezi. Med preskusom vsak avto tudi konkretno “operejo”. Nanj namre\u010d v \u0161estih minutah zlijejo dve toni vode, s \u010dimer simulirajo monsunski naliv in preverijo tesnjenje kabine.<\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n

Vsak avtomobil na koncu dobi tudi popolnoma digitaliziran proizvodni zapis, ki omogo\u010da sledljivost vseh postopkov celotno \u017eivljenjsko dobo.<\/p>\n

matija.janezic@styria-media.si<\/a><\/p>\n

\"Gely,<\/p>\n

Geely<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Testna tr\u010denja so pogosta tema, a le redko jih kdo tudi do\u017eivi v \u017eivo. Geely nam je omogo\u010dil…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":101846,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,1564,4777,8770,84,83,62,37,58,60,38,8806,5931,8518],"class_list":["post-103621","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-ev","tag-geely","tag-lynk-co","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tovarna","tag-volvo","tag-zeekr"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116636642729524646","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/103621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=103621"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/103621\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/101846"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=103621"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=103621"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=103621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}