{"id":104584,"date":"2026-05-26T11:59:10","date_gmt":"2026-05-26T11:59:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/104584\/"},"modified":"2026-05-26T11:59:10","modified_gmt":"2026-05-26T11:59:10","slug":"poslovil-se-je-saksofonist-in-nemirni-genij-dzeza-sonny-rollins","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/104584\/","title":{"rendered":"Poslovil se je saksofonist in nemirni genij d\u017eeza Sonny Rollins"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67046933.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67046933.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67046933.jpg\" title=\"Sonny Rollins (7. september 1930\u201325. maj 2026). Foto: AP\" alt=\"Sonny Rollins (7. september 1930\u201325. maj 2026). Foto: AP\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tSonny Rollins (7. september 1930\u201325. maj 2026). Foto: AP<\/p>\n<p>Glasbenikova predstavnica Terri Hinte je za Associated Press (AP) povedala, da je umrl v ponedeljek, 25. maja, na svojem domu v Woodstocku v zvezni dr\u017eavi New Yorku. Ni navedla posebnega vzroka smrti, a je dodala, da je bil v zadnjih nekaj letih zaradi razli\u010dnih fizi\u010dnih te\u017eav ve\u010dinoma vezan na dom.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Rollins je imel zelo dolgo kariero, saj je \u017ee v najstni\u0161kih letih obveljal za glasbeni fenomen, pozneje so sledila bolj umirjena dela in eksperimentiranja s svobodnja\u0161kim d\u017eezom. Cenjen je bil tudi zaradi svoje improvizacijske spretnosti. Bil je eden zadnjih \u017eive\u010dih velikanov dobe bebopa ter ob Johnu Coltranu in Charlieju Parkerju eden najvplivnej\u0161ih saksofonistov svojega \u010dasa.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\tThe Rolling Stones &#8211; Waiting On A Friend &#8211; OFFICIAL PROMO<\/p>\n<p>Ljubitelji rocka so odmerek njegove glasbe dobili z albumom skupine Rolling Stones iz leta 1981 z naslovom Tattoo You, na katerem je tudi Rollinsov oto\u017eni saksofonski solo v baladi Waiting on a Friend, ki ga je navdihnil plesni slog Micka Jaggerja.<\/p>\n<p>Kljub svojemu trajnemu uspehu Rollins ni bil nikoli povsem zadovoljen s svojim ustvarjanjem, ob\u010dasno si je vzel dalj\u0161e premore od igranja in dosledno sprejemal eklekti\u010dne nove sloge. Sam zase je pravil, da je &#8220;delo v nastajanju&#8221;, \u010de\u0161 da ni eden tistih umetnikov, ki se ustalijo pri enem na\u010dinu igranja. \u010ceprav je bilo njegovo zgodnje delo v sferi bebopa najbolj priljubljeno med ljudmi, se Rollins ni nikoli ozrl nazaj in je dejal celo, da mu je bilo mu\u010dno \u017ee samo poslu\u0161ati pomanjkljivosti na starej\u0161ih posnetkih. &#8220;Nimam se za glasbenika, ki se je nau\u010dil toliko, kot se \u017eelim nau\u010diti,&#8221; je leta 2007 povedal za AP.<\/p>\n<p>V 90. letih preteklega stoletja in tudi v novem tiso\u010dletju je izdal vrsto kriti\u0161ko \u010dislanih albumov. Zapisan je bil strogemu re\u017eimu vadbe in se je odpravljal na turneje vse do 80. leta starosti. \u017dal ga je plju\u010dna fibroza s\u010dasoma prisilila v upokojitev. Svoj zadnji koncert je odigral leta 2012, dve leti pozneje pa je povsem prenehal igrati. \u010ceprav je pogre\u0161al obo\u017eevanje mno\u017eic, je bolj pogre\u0161al dejansko muziciranje.<\/p>\n<p>Album This is What I Do iz leta 2001 mu je prinesel grammyja za najbolj\u0161i d\u017eezovski instrumentalni album. Leta 2006 pa je prejel \u0161e grammyja za najbolj\u0161i d\u017eezovski instrumentalni solo za pesem Why Was I Born?. Ta skladba je iz\u0161la na albumu Without a Song: The 9\/11 Concert, posnetem v \u017eivo na nastopu v Bostonu le \u0161tiri dni po napadih 11. septembra. Rollins, ki so ga evakuirali iz stanovanja nekaj ulic od sredi\u0161\u010da dogodka, je koncert organiziral na pobudo svoje \u017eene in mened\u017eerke Lucille, ki je umrla tri leta pozneje.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\tSonny Rollins &#8211; Charles M (Album:This is What I Do) 2000<\/p>\n<p>Rollins je svojo prvo ve\u010djo preizku\u0161njo do\u017eivel v poznih najstni\u0161kih letih, ko so ga povabili, da se pridru\u017ei skupini Theloniusa Monka. Kmalu je za\u010del igrati z Milesom Davisom in Budom Powllom, ki sta ga seznanila s studijskim svetom, \u0161e preden je kon\u010dal srednjo \u0161olo. (Mimogrede, Rollins je umrl dan pred 100. obletnico Davisovega rojstva.)<\/p>\n<p>A v poznih 40. in zgodnjih 50. letih preteklega stoletja je Rollinsova vzhajajo\u010da zvezda skoraj ugasnila, saj je pri 19 letih postal odvisen od heroina. Zaradi mamil je bil dvakrat v zaporu \u2013 prvi\u010d za 10 mesecev leta 1950 in drugi\u010d za tri mesece leta 1953 \u2013 po tem pa je kon\u010dal na ulicah Chicaga. Leta 1954 se je odlo\u010dil za zdravljenje odvisnosti od mamil v bolni\u0161nici v Lexingtonu v Kentuckyju. Ko je opustil mamila, je po lastnih besedah do\u017eivel duhovno prebujenje. &#8220;Za\u010del sem gojiti globljo filozofijo o tem, kaj je \u017eivljenje. Od takrat naprej je moja zavest prebujena,&#8221; je leta 2007 povedal za AP.<\/p>\n<p>Po zdravljenju se je vrnil v Chicago in se pridru\u017eil kvintetu Maxa Roacha in Clifforda Browna. Leta 1956 je posnel samostojni album Saxophone Colossus. Njegov hard bop zvok, nadaljevanje in nadgradnja bebopa, mu je prinesel status enega najbolj\u0161ih d\u017eezovskih saksofonistov. Omenjeni album pa velja za eno njegovih najvplivnej\u0161ih del.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\tSonny Rollins -Saxophone Colossus -1957 (FULL ALBUM)<\/p>\n<p>V naslednjih dveh letih je ubral druga\u010den pristop in na treh prelomnih albumih \u2013 Way Out West, A Night at the Village Vanguard in Freedom Suite \u2013 je pre\u0161el na trio brez klavirja. Nato se je na vrhuncu svoje priljubljenosti umaknil v samoto in naslednji dve leti vadil sam na mostu Williamsburg nad reko East River v New Yorku. Iz tega se je leta 1962 porodil \u0161e eden njegovih najbolj znanih albumov, naslovljen The Bridge. Obstajali so tudi pozivi, da bi se most poimenoval v njegovo \u010dast. &#8220;Na kar sem v svoji karieri najbolj ponosen, je dejstvo, da sem znal videti dlje od priljubljenosti in vsega tega ter narediti tisto, kar mi je govoril moj notranji jaz,&#8221; je \u0161e dejal leta 2007 za AP.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\tSonny Rollins &#8211; The Bridge (1962) FULL ALBUM<\/p>\n<p>Med njegovo odsotnostjo na sceni se je d\u017eez od hitrega, tesno prepletenega zvoka bebopa oddaljil k bolj freneti\u010dnemu in kaoti\u010dnemu svobodnja\u0161kemu d\u017eezu. Ko se je leta 1961 vrnil na sceno, je sprejel nov zvok \u2013 to je bila poteza, ki je razdelila njegove obo\u017eevalce. Sredi 60. let preteklega stoletja je dejavno deloval v Evropi ter preklapljal med bolj tradicionalnimi in precej avantgardnimi pristopi. Rollins je tudi avtor glasbe v filmu Alfie iz leta 1966, ki je Michaela Caina izstrelil med igralske zvezde.<\/p>\n<p>Med potovanjem na Japonsko se je seznanil z zenbudizmom, kar je spro\u017eilo \u0161e en dolg \u0161tudijski dopust, ki je trajal vse do zgodnjih 70. let preteklega stoletja. Leta 1972 pa se je odlo\u010dil, da se znova vrne v studio. Istega leta je prejel Guggenheimovo \u0161tipendijo, naslednje leto pa je bil sprejet v Dvorano slavnih Downbeata. Nastopil je v priljubljeni televizijski oddaji Tonight Show in za\u010del nastopati v koncertnih dvoranah, ne ve\u010d v no\u010dnih klubih.<\/p>\n<p>S polnim imenom Theodore Walter Rollins se je rodil v glasbeni dru\u017eini v Harlemu 7. septembra 1930. Njegov o\u010de, ki je bil sicer mornari\u0161ki pod\u010dastnik, je igral klarinet, sestra klavir, starej\u0161i brat pa violino. Ko mu je bilo osem let, so star\u0161i vztrajali, da se u\u010di klavirja, a \u2013 kot se je sam spominjal \u2013 mu &#8220;ni \u0161lo&#8221;. Namesto tega je raje igral bejzbol s prijatelji. Pri 11 letih pa se je navdu\u0161il nad saksofonom in uspelo mu je prepri\u010dati star\u0161e, da so mu ga kupili, in sicer altovski saksofon. <\/p>\n<p>&#8220;\u0160el sem v spalnico in za\u010del igrati \u2013 to je bilo to. Bil sem v sedmih nebesih &#8230; Lahko bi bil tam za zmeraj,&#8221; je povedal v intervjuju za revijo Jazz Times. Ure u\u010denja saksofona si je dru\u017eina finan\u010dno le ste\u017eka privo\u0161\u010dila, tako da je bil ve\u010dinoma samouk. A se je zelo hitro uveljavil, pre\u0161el na tenorski saksofon in pono\u010di nastopal po klubih.<\/p>\n<p>Rollins je za sabo pustil veliko neobjavljenih posnetkov, glede katerih je dejal, da ne namerava pustiti navodil, kaj naj se z njimi stori po njegovi smrti. &#8220;Ko bom zapustil ta planet, ne bom imel nobene besede o tem, kaj se dogaja, zato me to ne skrbi. In \u2013 o, fant \u2013 mu\u010dim se zaradi svoje glasbe; ne bo se mi treba ve\u010d mu\u010diti zaradi nje. Hvala Bogu,&#8221; je izjavil leta 2020 za New York Times.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Sonny Rollins (7. september 1930\u201325. maj 2026). Foto: AP Glasbenikova predstavnica Terri Hinte je za Associated Press (AP)&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":104585,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,10184,30379,62,37,58,60,38,30378,115],"class_list":["post-104584","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-jazz","tag-saksofon","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sonny-rollins","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116640769695443642","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104584","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=104584"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104584\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/104585"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=104584"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=104584"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=104584"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}