![\"Zgodovinar](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Orig-IMG_0959-1000.webp\")
<\/p>\nPri predlogu zakona o pokopu in spominu \u017ertev prikritih grobi\u0161\u010d, ki so ga v dr\u017eavni zbor \u0161e pred prisego naslednje vlade poslale stranke SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus, opozarja na nove poskuse sprevra\u010danja zgodovine.<\/p>\n
Kak\u0161en zgodovinski oziroma simbolni pomen bi imel v zakonu predlagani prenos posmrtnih ostankov \u017ertev povojnih pobojev na ljubljanske \u017dale?<\/p>\n
Pokop na \u017dalah je poskus prevzema liberalne Ljubljane, ki je s Potjo spominov in tovari\u0161tva simbol trpljenja, upora in zmage, hkrati pa tudi strahovitega okupacijskega in domobranskega nasilja. To nima nobene zveze s pieteto, kot je nima ve\u010dina stvari, povezanih s spravo.<\/p>\n
Po predlogu bi se iz zakona o vojnih grobi\u0161\u010dih \u010drtalo \u010dlen, ki dolo\u010da, da se na obmo\u010dju Spominskega parka Teharje postavi osrednja kostnica. Kako komentirate spremembo?<\/p>\n
Teharje so povsem primeren in neko\u010d \u017ee premi\u0161ljeno izbran in pietetno urejen kraj. Govorjenje o smeti\u0161\u010du je prozoren izgovor, skozi to smo \u0161li \u017ee nekajkrat in vsaki\u010d se s strani protikomunisti\u010dnih \u00bbultrasprava\u0161ev\u00ab pojavijo neke nove zahteve. Na delu nekdanjega tabori\u0161\u010da Mauthausen na primer stojijo naselja in drugi objekti. Podobno je z ve\u010dino krajev, kjer so bila italijanska koncentracijska tabori\u0161\u010da.<\/p>\n
Zakaj vpra\u0161anje povojnih pobojev tudi ve\u010d kot 80 let po vojni ostaja na politi\u010dnem dnevnem redu?<\/p>\n
Tako imenovani \u00bbprojekt sprave\u00ab, sicer izrazito protisloven, je iz za\u010detnih dobrih namenov, s katerimi je za\u010dela Spomenka Hribar, postal projekt skrajne, prodomobranske desnice. To je bil v navezavi katoli\u0161ke cerkve in desnice sicer projekt, ki je nastal v argentinski domobranski emigraciji \u0161e pred osamosvojitvijo. Zraven nikoli niso spustili nikogar drugega, \u010deprav je tudi velik del levoliberalnega dela dru\u017ebe \u017eelel urediti te zadeve. Gre torej za izrazito izklju\u010dujo\u010d in enostranski projekt, ki ima \u00bbuspeh\u00ab lahko le za navedeno politi\u010dno grupacijo, ne pa za celotno slovensko dru\u017ebo.<\/p>\n
Ena redkih koristi projekta je bilo pre\u0161tevanje \u017ertev, kar je v glavnem storil In\u0161titut za novej\u0161o zgodovino, zdaj pa je to pod ministrstvom za obrambo. \u0160tevilke in razmerja med \u017ertvami seveda jasno povedo, kdo je najve\u010d \u017ertvoval za svobodo in dr\u017eavo, zato se jih ves \u010das sku\u0161a relativizirati. Kako bo evidentiranje vseh \u017ertev potekalo naprej in kdo bo imel prednost, kdo pa bo na\u010drtno \u0161e naprej minimiziran, ni te\u017eko predvideti. S partizanskimi \u017ertvami, grobovi in spomeniki se v glavnem ukvarja civilna dru\u017eba in ne dr\u017eava, in \u010de tega ne bi bilo, bi bili \u017ee zdavnaj izbrisani iz zgodovinskega spomina.<\/p>\n
Nih\u010de si tudi ne upa povedati, koliko nas je ta \u00bbprojekt sprave\u00ab \u017ee stal. Ne mislim samo finan\u010dno \u2013 \u010deprav tudi to \u2013 ampak kot dru\u017ebo, ker je to obremenjevanje ene generacije za drugo z ve\u010d kot 80 let starimi problemi ena od glavnih blokad razvoja.<\/p>\n
Tako imenovani \u201cprojekt sprave\u201d, sicer izrazito protisloven, je iz za\u010detnih dobrih namenov, s katerimi je za\u010dela Spomenka Hribar, postal projekt skrajne, prodomobranske desnice.<\/p>\n
Kako vidite to, da je tak\u0161en predlog med prvimi potezami \u0161e neoblikovane vlade? Tako zelo se mudi, da ga sprejemajo celo po skraj\u0161anem postopku.<\/p>\n
Bistvo zgodovinskega dela kulturnega boja, ki je sicer \u0161ir\u0161i in zadeva aktualna podro\u010dja, kot so liberalne pravice, enakopravnost, pravica do razpolaganja z lastnim telesom, dejavna civilna dru\u017eba in mo\u010dni sindikati, je to, da se v ozadju zru\u0161i socialna dr\u017eava in v dru\u017ebi znova vzpostavi prevlada katoli\u0161ke cerkve ter s tem njene hipokritske morale in \u00bbtradicionalne\u00ab vrednote. Pri tem gre za dvoje. Prvi\u010d, gre za \u00bbspinovstvo\u00ab, to je preusmerjanje na staro, zgodovinsko temo, medtem ko v ozadju ru\u0161ijo dose\u017eene pravice, saj je dosedanja vlada, \u010deprav je komaj za\u010dela in z mnogimi napakami, prvi\u010d v tridesetih letih stvari usmerila v pravo smer. In drugi\u010d, da skozi \u0161olski sistem, medije, spletna omre\u017eja ter ru\u0161enje in postavljanje novih spomenikov vzpostavijo vizualno pokrajino svoje revidirane zgodovine, kjer se potem odvijajo rituali, ki postanejo dr\u017eavni in jim morajo vsi slediti. Poleg druge svetovne vojne imajo podoben projekt za osamosvojitev. Mudi se seveda zato, ker ne vedo, koliko \u010dasa bo ta vlada zdr\u017eala.<\/p>\n
V obrazlo\u017eitvi predloga recimo beremo, da so \u00bb\u017ertve drugih totalitarnih sistemov v slovenskem in evropskem prostoru \u017ee dele\u017ene uradnega spomina in obele\u017eevanja, medtem ko spomin na \u017ertve komunizma \u0161e ni navzo\u010d v javni zavesti\u00ab. Ali Slovenija res \u0161e ni \u00bbposkrbela\u00ab za ta vpra\u0161anja?<\/p>\n
Zgodba o ena\u010denju komunizma in nacizma ima dolgo zgodovino skozi razne resolucije, ki so jih s svojimi travmami prinesle vzhodnoevropske dr\u017eave. Slovenski desnici je uspelo izena\u010diti Slovenijo, ki se je osvobodila sama, s temi dr\u017eavami, ki jih je osvobodila Sovjetska zveza in so ji po tihem dogovoru zaveznikov pa\u010d pripadale \u00bbkot plen\u00ab. Tako je po vseh vojnah, Trump na primer v sporu z EU tega nikoli ne pozabi omeniti.<\/p>\n
Slovenija je v osnovi dovolj dobro poskrbela za ta vpra\u0161anja, nih\u010de nikogar ne ovira pri spominjanju, tudi medijsko je za spominjanje na povojne poboje zelo dobro poskrbljeno, \u0161e posebej na nacionalki. Tisto, kar je treba pietetno \u0161e urediti, pa je stvar posameznih strokovnih presoj in realnih finan\u010dnih zmo\u017enosti, ne pa revizije zgodovine.<\/p>\n
<\/p>\n
Kako kot zgodovinar gledate na poimenovanje \u00bb\u017ertve komunisti\u010dnega nasilja\u00ab?<\/p>\n
Izraz \u017ertve komunisti\u010dnega nasilja je vsiljen, ideolo\u0161ki in strokovno neustrezen. Ustrezen bi bil izklju\u010dno v primeru \u017ertev, ki so to v resnici bile, na primer montiranih povojnih procesov in podobno. Ali ste kdaj v zvezi s totalnim uni\u010denjem Nem\u010dije in stotiso\u010di civilnih \u017ertev \u2013 simbol je Dresden \u2013 ali na primer na\u010drtnim izstradanjem nekaj sto tiso\u010d, \u010de ne nekaj milijonov nem\u0161kih vojakov sli\u0161ali izraz \u00bb\u017ertve liberalnega nasilja\u00ab? Sedaj se pod \u00bb\u017ertvami komunisti\u010dnega nasilja\u00ab v resnici skrivajo \u017ertve konca druge svetovne vojne in povojnih pobojev, ki so posledica vojne. Vanje se \u0161tejejo tudi najve\u010dji klavci, na primer usta\u0161i.<\/p>\n
Te stvari so se dogajale po tem, ko je bila vojna uradno \u017ee kon\u010dana \u2013 na slovenskih tleh so bile zbrane nepregledne vojske, cela nem\u0161ka armadna skupina E z Balkana, skupaj z razli\u010dnimi kvizlin\u0161kimi formacijami nekaj sto tiso\u010d vojakov. Slovenija ni bila, kar zadeva ma\u0161\u010devanje, nobena posebnost. Evropa je bila \u00bbpodivjana celina\u00ab, kot je v istoimenski knjigi rekel zgodovinar Keith Lowe. Pobijanja, posiljevanja, ropi, brezzakonje \u2026 Nekaj let je trajalo, da so se razmere uredile.<\/p>\n
V nasprotju s tem je Slovenija pri\u010dakala konec vojne z urejeno in mednarodno priznano oblastjo, vse se je pripravljalo \u017ee od leta 1943 naprej, ko sta nastala slovenski narodnoosvobodilni svet in nova slovenska republika kot del federalne Jugoslavije. Od jeseni 1945 so nasilje povzro\u010dale zgolj tolpe na \u0160tajerskem, Matja\u017eeva vojska in podobno. Sicer pa je tedanja republi\u0161ka dr\u017eava obvladovala celotno ozemlje, zagotavljala red, se obnavljala, industrializirala \u2026 Ta izjemna slovenska urejenost bi morala biti na\u0161 ponos, namesto tega smo jo izbrisali iz zgodovinskega spomina.<\/p>\n
Glede na to, kar pravite \u2013 je v Sloveniji sploh mogo\u010de dose\u010di \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni konsenz glede povojnega obdobja?<\/p>\n
Kako se je spreminjal odnos do druge vojne, ka\u017eejo permanentna merjenja javnega mnenja. Znanja danes skoraj ni, v debatah, zlasti na dru\u017ebenih omre\u017ejih, prevladujejo \u00bbmnenja\u00ab. Konsenz pa bi nujno potrebovala dr\u017eava, saj je zgodovinsko povsem jasno, da so bili Slovenci okupirani, izpostavljeni genocidu, da pa se je ve\u010dinski del naroda organiziral in uprl okupatorjem, tem pa so pomagali predvojne stranke, katoli\u0161ka cerkev in drugi doma\u010di politi\u010dni in voja\u0161ki kolaboranti. Bistveno je, da so bili Slovenci uradno na strani protifa\u0161isti\u010dne koalicije in s tem zmagovalcev in da dr\u017eava skladno s tem, kar zadeva kraje spominjanja, protokol in spominske slovesnosti, ravna ustrezno.<\/p>\n
V Sloveniji pa medtem prevladuje ideologija o dveh slovenskih vojskah, domobranski in partizanski. Vojska pod krinko pietete po\u0161ilja \u010dastno \u010deto tudi na domobranske zadeve. Vse druge notranje zapletene razmere in osebne usode v \u010dasu vojne in neposredno po njej so seveda del zgodovinskih razprav in ocen, umetni\u0161kih del in tako dalje. A narod, ki ho\u010de imeti dr\u017eavo, mora tu jasno potegniti \u010drto in vsaki\u010d sproti tudi z rituali, spomeniki in kraji spomina povedati, na \u010dem ta temelji.<\/p>\n
Kako ta vpra\u0161anja dojemajo mlaj\u0161e generacije v primerjavi s starej\u0161imi?<\/p>\n
Ljudje bomo vedno imeli razli\u010dna mnenja, z dr\u017eavnega stali\u0161\u010da pa je bistveno tisto, kar sem povedal zgoraj. \u010ce na\u0161i razli\u010dni pogledi temeljijo na znanju, je to izjemno koristno in pelje naprej, \u010de temeljijo na ideolo\u0161kih mnenjih iz mehur\u010dkov, samo stagniramo ali gremo nazaj, razpihujemo sovra\u0161tvo in medsebojne averzije, kar se nam dogaja 35 let. Za dr\u017eavo in njen razvoj potrebuje\u0161 zrelost, mi pa imamo ideolo\u0161ki vrtec.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pri predlogu zakona o pokopu in spominu \u017ertev prikritih grobi\u0161\u010d, ki so ga v dr\u017eavni zbor \u0161e pred…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":104607,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[29328,15915,124,21963,62,37,58,60,38,22377,30390,26694],"class_list":["post-104606","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-bozo-repe","tag-komunizem","tag-ljubljana","tag-povojni-poboji","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sprava","tag-teharje","tag-zale"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116640834119867301","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104606","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=104606"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104606\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/104607"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=104606"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=104606"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=104606"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}