![\"Vesna](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/3051115.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\nV\u010dasih so bile telekomunikacije razumljene kot nekaj samoumevnega. Kot infrastruktura v ozadju vsakdanjega \u017eivljenja. Kot sistem, ki omogo\u010da telefonske pogovore, internetno povezavo in televizijski signal. Danes je slika popolnoma druga\u010dna. Telekomunikacijska omre\u017eja postajajo hrbtenica digitalne dru\u017ebe, podatki nova valuta sveta, tehnolo\u0161ka infrastruktura pa eno klju\u010dnih vpra\u0161anj politi\u010dne, gospodarske in varnostne mo\u010di, tudi slovenske.<\/p>\n
Prav zato telekomunikacijska industrija ni ve\u010d zgolj tehnolo\u0161ka panoga, ampak postaja prostor geopoliti\u010dnega tekmovanja, gospodarske odpornosti in digitalne suverenosti dr\u017eav. Nova epizoda podkasta Tehnolo\u0161ki velikani je odprla prav ta vpra\u0161anja. Gostja pogovora je bila Vesna Prodnik, \u010dlanica uprave Telekoma Slovenije in ena najbolj izku\u0161enih poznavalk telekomunikacij, regulative elektronskih komunikacij ter razvoja digitalnih tehnologij pri nas.<\/p>\n
Pogovor je hitro presegel obi\u010dajne razprave o hitrosti omre\u017eij ali pokritosti signalov. V ospredju so bila vpra\u0161anja prihodnosti Evrope: kdo bo nadzoroval podatke, kdo bo upravljal umetno inteligenco, kako nevarna postaja odvisnost od globalnih tehnolo\u0161kih velikanov in zakaj je digitalna infrastruktura danes pravzaprav nova oblika dr\u017eavne suverenosti.<\/p>\n
\u00bbDr\u017eava, ki nima lastne digitalne infrastrukture, infrastrukture, ki jo sama upravlja, ne more biti suverena. Lahko je neodvisna, ne more biti pa suverena,\u00ab je poudarila Vesna Prodnik.<\/p>\n
Digitalni svet po njenem mnenju ni ve\u010d zgolj vzporedni prostor fizi\u010dnemu svetu, ampak postaja njegov enakovredni sistem. V njem delujejo gospodarstvo, javna uprava, energetika, finan\u010dni sistemi, umetna inteligenca in klju\u010dna infrastruktura dr\u017eave.<\/p>\n
<\/p>\n
Vesna Prodnik: \u00bbDr\u017eava brez lastne digitalne infrastrukture ne more biti suverena.\u00ab<\/p>\n
5G ni ve\u010d mobilno omre\u017eje, ampak geopoliti\u010dno vpra\u0161anje<\/p>\n
Prelomnica, ki je dokon\u010dno spremenila pogled na telekomunikacije, je bil prihod tehnologije 5G. Ne zaradi vi\u0161jih hitrosti mobilnega interneta, ampak zato, ker je prav 5G prvi\u010d razkril, kako globoko je tehnologija postala politi\u010dno vpra\u0161anje.<\/p>\n
\u00bbZ uvajanjem tehnologije 5G je bilo zelo jasno, da prihajamo v novo obdobje, kjer ni ve\u010d diplomacije, ampak postaja to tehnolo\u0161ka borba za prevlado sveta, ki bo zelo verjetno tudi postavila nova geopoliti\u010dna razmerja.\u00ab Telekomunikacijska omre\u017eja danes niso ve\u010d samo infrastruktura za uporabnike pametnih telefonov. Postajajo osnova za delovanje industrije, energetike, logistike, zdravstva, pametnih mest in sistemov javne varnosti.<\/p>\n
Prav zato je modernizacija mobilnega omre\u017eja Telekoma Slovenije eden najve\u010djih tehnolo\u0161kih projektov zadnjih let v dr\u017eavi. Telekom Slovenije je fizi\u010dno zamenjal opremo na ve\u010d kot 1500 lokacijah baznih postaj ter izvedel migracijo v popolnoma samostojno 5G-jedro.<\/p>\n
\u00bbTo je bila ena najbolj kompleksnih transformacij mobilnega omre\u017eja v zgodovini. Telekom Slovenije je postal eden prvih operaterjev v Evropi, ki omogo\u010da popolnoma samostojno delovanje omre\u017eja\u00a05G.\u00ab<\/p>\n
S tem se je spremenila tudi sama narava telekomunikacijskega sistema. Klasi\u010dno omre\u017eje postaja virtualizirana IT-platforma. \u00bbNe govorimo ve\u010d o telekomunikacijskem jedru, ampak o IT-jedru. Gre za stre\u017enike, stre\u017eni\u0161ke farme. Vse postaja popolnoma virtualizirano in programsko upravljano.\u00ab<\/p>\n
Nova arhitektura omogo\u010da tako imenovani network slicing oziroma rezinjenje omre\u017eja. Znotraj javnega omre\u017eja je mogo\u010de ustvariti virtualno lo\u010deno zasebno omre\u017eje za posamezno podjetje ali organizacijo in delovanje prilagoditi njenim potrebam.<\/p>\n
\u00bbZnotraj javnega omre\u017eja se lahko vzpostavi zasebno omre\u017eje od jedra do radijskega omre\u017eja, popolnoma virtualno lo\u010deno omre\u017eje.\u00ab<\/p>\n
Tak\u0161na omre\u017eja bodo, med drugim, klju\u010dna za industrijo, energetske sisteme, logistiko, pametna mesta in kriti\u010dno infrastrukturo.<\/p>\n
![\"Gregor](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/3051116.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Gregor Knafelc v pogovoru z Vesno Prodnik FOTO: Delo<\/p>\n
Suvereni oblak: Evropa se prebuja prepozno<\/p>\n
\u010ce je bil 5G prvi signal nove digitalne realnosti, je postala\u00a0razprava o suverenem oblaku njena politi\u010dna posledica. Evropa se danes vse bolj zaveda, da brez lastne digitalne infrastrukture ne more postati enakovreden sogovornik Zdru\u017eenim dr\u017eavam Amerike ali Kitajski. Suvereni oblak zato ni ve\u010d samo tehnolo\u0161ki projekt, ampak vpra\u0161anje evropske politi\u010dne in gospodarske avtonomije.<\/p>\n
\u00bbSuvereni oblak je ve\u010ddimenzionalni izraz suverenosti.\u00ab<\/p>\n
Vpra\u0161anje ni samo, kje se nahajajo podatki, ampak tudi, kdo je lastnik infrastrukture, pod katero zakonodajo deluje ponudnik in kdo upravlja sisteme.<\/p>\n
\u00bbPrvo vpra\u0161anje je, \u010digava je infrastruktura. Lastnik infrastrukture je podvr\u017een dolo\u010denim nacionalnim regulativam. Drugo vpra\u0161anje pa je, kje so podatki, ki se nahajajo na tej infrastrukturi.\u00ab Prav zato postaja lokacija podatkov vse pomembnej\u0161a tema. \u0160e posebej pri zdravstvenih, poslovno kriti\u010dnih ali ob\u010dutljivih podatkih.<\/p>\n
Telekom Slovenije lahko po besedah Vesne Prodnik zagotovi, da podatki v njihovem javnem oblaku ostajajo v Sloveniji in ne zapu\u0161\u010dajo doma\u010de infrastrukture.<\/p>\n
\u00bbTelekom Slovenije lahko zagotovi, da so podatki, ki se nahajajo v na\u0161em javnem oblaku, v Sloveniji.\u00ab<\/p>\n
Toda sodobni problem ni ve\u010d zgolj hramba podatkov. Umetna inteligenca odpira novo vpra\u0161anje: kdo obdeluje podatke in kje se izvajajo modeli umetne inteligence.<\/p>\n
\u00bb\u010ce ima\u0161 hrambo podatkov zagotovljeno v Evropski uniji, ni nujno, da se tudi modeli, ki uporabljajo podatke, dejansko obdelujejo znotraj Evropske unije.\u00ab<\/p>\n
Evropa je po njenem mnenju pri razvoju lastne digitalne infrastrukture po\u010dasna predvsem zaradi kompleksnega sistema odlo\u010danja. \u00bbPri raziskovalnih projektih porabimo eno leto, preden se zadeve skoordinirajo. Na drugi strani imamo ameri\u0161ke hyperscalerje, ki vlagajo velike koli\u010dine denarja v konkretna podjetja in konkreten razvoj.\u00ab<\/p>\n
Kljub temu ostaja optimisti\u010dna, da bo Evropa v prihodnjih letih vendarle za\u010dela graditi lastno digitalno avtonomijo.<\/p>\n
![\"Vesna](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/3051117.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Vesna Prodnik FOTO: Delo<\/p>\n
Podatki rastejo hitreje od pri\u010dakovanj<\/p>\n
Rast podatkovnega prometa danes presega skoraj vse prvotne napovedi operaterjev. Umetna inteligenca, videostoritve, internet stvari in obla\u010dne aplikacije povzro\u010dajo eksplozijo prenosa podatkov.<\/p>\n
\u00bbV mobilnih omre\u017ejih imamo tudi do 30-odstotno rast prometa na leto.\u00ab Toda ve\u010dji promet pomeni tudi ve\u010dje energetske zahteve.<\/p>\n
\u00bbNa eni strani imamo rast podatkovnega prometa, na drugi strani pa porabo elektri\u010dne energije.\u00ab Prav energija postaja eden klju\u010dnih infrastrukturnih izzivov prihodnjih let. Treniranje velikih jezikovnih modelov, obdelava podatkov in razvoj umetne inteligence zahtevajo ogromne koli\u010dine ra\u010dunske mo\u010di.<\/p>\n
Zato Telekom Slovenije prihodnost vidi v razvoju regionalnih podatkovnih centrov in robnega ra\u010dunalni\u0161tva. \u00bb\u010ce bomo \u017eeleli nuditi storitve umetne inteligence, bomo potrebovali regijske podatkovne centre.\u00ab<\/p>\n
Po njenem mnenju bo prihodnost pripadala tistim ponudnikom, ki bodo sposobni zdru\u017eiti povezljivost, oblak, podatkovne centre, umetno inteligenco in kibernetsko varnost v enoten digitalni ekosistem.<\/p>\n
Kibernetska varnost postaja nova klju\u010dna infrastruktura<\/p>\n
Digitalna preobrazba je hkrati odprla tudi novo fronto tveganj. Kibernetski napadi postajajo vse bolj kompleksni, avtomatizirani in podprti z umetno inteligenco.<\/p>\n
Telekom Slovenije danes zaposluje ve\u010d kot tiso\u010d in\u017eenirjev, ve\u010d kot sto pa jih deluje na podro\u010dju kibernetske varnosti.<\/p>\n
\u00bb\u010ce se karkoli zgodi, se zelo velikokrat najprej pokli\u010de strokovnjake Centra kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije.\u00ab<\/p>\n
Kibernetska varnost po njenem mnenju danes ni ve\u010d samo vpra\u0161anje za\u0161\u010dite omre\u017eja, ampak sposobnost hitrega odziva, razumevanja razli\u010dnih tehnologij in upravljanja kompleksnih sistemov.<\/p>\n
\u00bbDanes ni ve\u010d ena storitev, ni ve\u010d ena tehnologija. Danes je diapazon storitev.\u00ab Poleg tega opozarja tudi na nevarnost tehnolo\u0161ke odvisnosti od posameznih dobaviteljev. \u00bbNadzor nad dobaviteljsko verigo je ena klju\u010dnih zadev digitalne suverenosti.\u00ab<\/p>\n
Prav zato Telekom Slovenije \u017ee ve\u010d let razvija strategijo ve\u010d dobaviteljev in stalnega testiranja alternativnih tehnologij. \u00bbDve do tri leta prej, preden se izte\u010de \u017eivljenjska doba dolo\u010denega produkta, mora\u0161 imeti pripravljeno vse za potencialno menjavo.\u00ab<\/p>\n
Telekom Slovenije \u017eeli postati regionalni digitalni igralec<\/p>\n
Telekom Slovenije se danes vse manj vidi kot zgolj klasi\u010dni operater in vse bolj kot ponudnik celovitih digitalnih re\u0161itev. Strategija prihodnjih let temelji na razvoju podatkovnih centrov, obla\u010dnih storitev, umetne inteligence, IKT-re\u0161itev in kibernetske varnosti.<\/p>\n
\u00bbLeta 2030 vidimo Telekom Slovenije kot pomembnega regionalnega igralca na podro\u010dju digitalnih re\u0161itev in digitalnega suverenega oblaka.\u00ab<\/p>\n
Pomemben del te strategije je tudi \u0161iritev zunaj slovenskega trga. Telekom Slovenije danes upravlja pomembno opti\u010dno hrbtenico med Frankfurtom, Milanom, Sofijo in Istanbulom, njegovo infrastrukturo pa uporabljajo tudi globalni tehnolo\u0161ki ponudniki.<\/p>\n
Digitalna infrastruktura tako postaja nova osnova gospodarstva, dr\u017eave in dru\u017ebe. Telekomunikacije pa ena klju\u010dnih industrij prihodnjega desetletja.<\/p>\n
Suvereni oblak pomeni, da dr\u017eava ali podjetje nadzoruje:<\/p>\n
\tinfrastrukturo,
\n\tlokacijo podatkov,
\n\tpravni okvir,
\n\tdostop do sistemov,
\n\tkompetence ljudi, ki sisteme upravljajo.<\/p>\n
Klju\u010dno vpra\u0161anje ni ve\u010d samo, kje se podatki nahajajo, ampak kdo jih lahko vidi, kdo jih obdeluje in pod katero zakonodajo deluje ponudnik storitve.<\/p>\n
Evropska unija \u017eeli s konceptom suverenega oblaka zmanj\u0161ati odvisnost od ameri\u0161kih hyperscalerjev in okrepiti evropsko digitalno avtonomijo.<\/p>\n
5G standalone pomeni popolnoma samostojno 5G-omre\u017eje brez odvisnosti od stare 4G-infrastrukture.<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n
Glavne prednosti:<\/p>\n
\tve\u010dja varnost,
\n\tni\u017eja latenca,<\/p>\n
network slicing (virtualna zasebna omre\u017eja),
\n\tpodpora milijonom naprav,
\n\tbolj\u0161a podpora industriji in kriti\u010dni infrastrukturi,
\n\tve\u010dja avtomatizacija omre\u017eja.<\/p>\n
Tak\u0161na omre\u017eja bodo klju\u010dna za:<\/p>\n
\tpametna mesta,
\n\tindustrijo 4.0,
\n\tlogistiko,
\n\tenergetiko,
\n\tzdravstvene sisteme,
\n\tjavno varnost.<\/p>\n
Podatkovni centri postajajo digitalne elektrarne sodobne dru\u017ebe.<\/p>\n
V njih delujejo:<\/p>\n
\tobla\u010dne storitve,
\n\tumetna inteligenca,
\n\tposlovne aplikacije,
\n\tsistemi dr\u017eave,
\n\tfinan\u010dni sistemi,
\n\tkomunikacijska omre\u017eja.<\/p>\n
Z razvojem umetne inteligence postaja klju\u010dna tudi lokacija podatkovnih centrov. Podatki in modeli umetne inteligence morajo biti vse bli\u017ee uporabnikom, zato\u00a0telekomunikacijska podjetja vse bolj vlagajo v regionalne in robne podatkovne centre.<\/p>\n
Network slicing oziroma razrez omre\u017eja omogo\u010da, da znotraj enega javnega 5G-omre\u017eja nastane ve\u010d virtualno lo\u010denih zasebnih omre\u017eij.<\/p>\n
To pomeni, da lahko, recimo:<\/p>\n
\tenergetsko podjetje,
\n\tlogisti\u010dni center,
\n\tbolni\u0161nica ali
\n\tsistem javne varnosti<\/p>\n
uporablja lasten varni del omre\u017eja z dolo\u010denimi parametri hitrosti, varnosti in zakasnitve.<\/p>\n
Gre za eno klju\u010dnih funkcionalnosti prihodnje digitalne infrastrukture.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V\u010dasih so bile telekomunikacije razumljene kot nekaj samoumevnega. Kot infrastruktura v ozadju vsakdanjega \u017eivljenja. Kot sistem, ki omogo\u010da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":104777,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[30415,3548,30416,2968,9065,595,1481,13680,62,37,58,60,38,89,90,24680,10194,4513,4516,1396],"class_list":["post-104776","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-5g-tehnologija","tag-d-podkast","tag-delo-podkast","tag-digitalizacija","tag-digitalni-svet","tag-intervju","tag-kibernetska-varnost","tag-podatki","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija","tag-tehnoloski-velikani","tag-telekom","tag-telekom-slovenije","tag-telekomunikacije","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116641424152890316","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104776","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=104776"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104776\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/104777"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=104776"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=104776"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=104776"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}