{"id":104925,"date":"2026-05-26T17:00:14","date_gmt":"2026-05-26T17:00:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/104925\/"},"modified":"2026-05-26T17:00:14","modified_gmt":"2026-05-26T17:00:14","slug":"evropski-otok-zensk-moskih-ni-zenske-pa-vozijo-traktorje-in-skrbijo-za-vse","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/104925\/","title":{"rendered":"Evropski otok \u017eensk: mo\u0161kih ni, \u017eenske pa vozijo traktorje in skrbijo za vse"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

<\/p>\n

\"Oto\u010danka<\/p>\n

Oto\u010danka Mare M\u00e4tas\u00a0in njeni h\u010derki, Anni in Liis. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

Evropski otok \u017eensk: mo\u0161kih ni, \u017eenske pa vozijo traktorje in skrbijo za vse<\/p>\n

Otok Kihnu se soo\u010da z odhodom mladih in staranjem prebivalstva, medtem ko doma\u010dini uvajajo stroge ukrepe za nadzor popotnikov.<\/p>\n

Na majhnem estonskem otoku Kihnu v Ri\u0161kem zalivu se stoletna kulturna dedi\u0161\u010dina, ki velja za enega zadnjih \u017eivih kulturnih spomenikov v Evropi, soo\u010da z resno \u00a0krizo. Zaradi hitrega staranja prebivalstva in mno\u017ei\u010dnega odhoda mladih na celino je ogro\u017een edinstven \u017eivljenjski slog te skupnosti s pribli\u017eno 700 prebivalci, ki jo je Unesco prepoznal kot nesnovno kulturno dedi\u0161\u010dino \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Med<\/p>\n

Reporta\u017ea<\/p>\n

Otok Langkawi: geolo\u0161ki dragulj Malezije med krasom in morjem<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Otok, dolg sedem in \u0161irok tri kilometre, je v svetovnih medijih pogosto ozna\u010den kot \u00bbzadnji preostali matriarhat v Evropi\u00ab. Vendar pa doma\u010dini tovrstne oznake zavra\u010dajo kot eksoti\u010dne medijske floskule.<\/p>\n

\u00bbNismo matriarhat. Kihnu je preprosto skupnost, v kateri imajo \u017eenske osrednjo vlogo pri ohranjanju vsakdanjega \u017eivljenja in identitete,\u00ab pojasnjuje Mare M\u00e4tas, lokalna turisti\u010dna vodnica in strokovnjakinja za kulturno dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n

Mo\u0161ki odhajajo na delo<\/p>\n

Korenine posebnega dru\u017ebenega ustroja na otoku segajo v 19. stoletje. Zaradi omejenih virov so mo\u0161ki z otoka tradicionalno pre\u017eiveli ve\u010d mesecev na morju \u2013 sprva kot ribi\u010di in lovci na tjulnje, danes pa predvsem kot delavci na tovornih in potni\u0161kih ladjah ali kot delavci v skandinavskih dr\u017eavah, kot sta Finska in Norve\u0161ka.<\/p>\n

Klju\u010den kos obla\u010dila je k\u00f6rt, volneno krilo, ki ga \u017eenske tkejo same med dolgimi zimskimi meseci. Barve in vzorci na krilu niso naklju\u010dni, temve\u010d odra\u017eajo starost, zakonski stan in \u010dustveno stanje \u017eenske.<\/p>\n

Ker so mo\u0161ki odsotni, so \u017eenske prevzele popolno upravljanje\u00a0otoka. Ko so njihovi mo\u017eje in sinovi na morju, \u017eenske na Kihnu upravljajo kmetije in vozijo traktorje, skrbijo za lokalno infrastrukturo in svetilnike, vodijo kulturne ter verske obrede.<\/p>\n

Kljub osrednji dru\u017ebeni vlogi \u017eensk pa mo\u0161ki ostajajo glavni finan\u010dni steber oto\u0161kih dru\u017ein, saj so zaposlitvene mo\u017enosti na otoku izjemno redke in prete\u017eno sezonske narave.<\/p>\n

Tradicionalna obla\u010dila<\/p>\n

Najbolj prepoznaven znak identitete je vsakodnevno no\u0161enje tradicionalnih obla\u010dil. Kihnu je edino obmo\u010dje v Estoniji, kjer narodna no\u0161a ni rezervirana samo za festivale, temve\u010d ostaja del vsakdana.<\/p>\n

\"Dekleta<\/p>\n

Dekleta v tipi\u010dnih no\u0161ah. Mlada dekleta nosijo svetlej\u0161e odtenke rde\u010de. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

Klju\u010den\u00a0kos obla\u010dila je k\u00f6rt, volneno krilo, ki ga \u017eenske tkejo same med dolgimi zimskimi meseci. Barve in vzorci na krilu niso naklju\u010dni, temve\u010d odra\u017eajo starost, zakonski stan in \u010dustveno stanje \u017eenske. \u017divo rde\u010da barva tako simbolizira mladost, energijo in sre\u010do. Predpasnik \u010dez krilo ozna\u010duje poro\u010dene \u017eenske.<\/p>\n

\u010crno barvo nosijo v \u010dasu \u017ealovanja. Ko se \u017ealovanje izteka, \u017eenske v krilo postopoma vtkajo rde\u010de in vijoli\u010dne \u010drte, dokler se ponovno ne vrnejo k svetlim odtenkom, kar simbolizira vrnitev k veselju do \u017eivljenja.<\/p>\n

Vendar pa tudi to tradicijo vse bolj spodrivajo moderni modni trendi in zunanji vplivi, saj mlaj\u0161e generacije raje posegajo po sodobnih obla\u010dilih.<\/p>\n

Nova doba<\/p>\n

Najve\u010djo gro\u017enjo prihodnosti otoka predstavlja sodoben na\u010din \u017eivljenja. Tradicionalne tridnevne poroke, polne starodavne glasbe in plesov, izginjajo, saj se mladi raje odlo\u010dajo za zunajzakonske skupnosti. Premik od tradicionalnega ro\u010dnega dela k visokemu \u0161olstvu pomeni, da mlada dekleta mno\u017ei\u010dno odhajajo na univerze na celino, s \u010dimer \u0161tevilne lesene hi\u0161e na otoku ostajajo prazne.<\/p>\n

Stiske skupnosti se ka\u017eejo tudi v bolj mra\u010dnih tradicijah. \u017denske, ki vstopajo v svoja \u0161estdeseta leta, \u017ee za\u010dnejo pripravljati obla\u010dila za svoj pogreb in plesti rokavice za grobarje.<\/p>\n

Da bi prepre\u010dile\u00a0popoln propad, lokalne oblasti stavijo na \u00a0trajnostni turizem. Poleti otok privablja obiskovalce, ki \u017eelijo sli\u0161ati starodavno runsko petje in kupiti lokalne ro\u010dne izdelke. Cilj skupnosti pa ni masovni turizem, temve\u010d tisti gostje, ki spo\u0161tujejo tradicijo. Med na\u010drtovanimi ukrepi za ohranitev miru in narave je celo prepoved vstopa za avtodome. Obiskovalce spodbujajo, naj otok raje raziskujejo pe\u0161 ali s kolesi ter preno\u010dujejo v avtenti\u010dnih lokalnih gosti\u0161\u010dih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Oto\u010danka Mare M\u00e4tas\u00a0in njeni h\u010derki, Anni in Liis. \/ Foto: Profimedia Evropski otok \u017eensk: mo\u0161kih ni, \u017eenske pa…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":104926,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[7511,30455,1252,30456,30458,30459,37,38,64,30457,5443,6202,63],"class_list":["post-104925","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-estonija","tag-kihnu","tag-kulturna-dediscina","tag-matriarhat","tag-migracija-mladih","tag-ohranjanje-tradicije","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-tradicionalna-oblacila","tag-trajnostni-turizem","tag-unesco","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116641951181216902","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104925","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=104925"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/104925\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/104926"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=104925"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=104925"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=104925"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}