{"id":105185,"date":"2026-05-26T21:36:10","date_gmt":"2026-05-26T21:36:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/105185\/"},"modified":"2026-05-26T21:36:10","modified_gmt":"2026-05-26T21:36:10","slug":"mineva-100-let-od-rojstva-dzezovskega-velikana-milesa-davisa-ki-je-verjel-da-glasba-nima-mej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/105185\/","title":{"rendered":"Mineva 100 let od rojstva d\u017eezovskega velikana Milesa Davisa, ki je verjel, da glasba nima mej"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Za
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZa Davisov slog igranja sta bila zna\u010dilna mehak, topel ton in pogosta uporaba du\u0161ilca. Na fotografiji leta 1987 na festivalu North Sea Jazz. Foto: AP<\/p>\n

Miles Davis (1926\u20131991) je bil eden najvplivnej\u0161ih d\u017eezovskih glasbenikov druge polovice 20. stoletja. Deloval je kot trobenta\u010d, kot vodja skupin in tudi kot skladatelj. V svoji karieri, ki je trajala skoraj pet desetletij, je bil na \u010delu razli\u010dnih eksperimentiranj, ki so spremenila meje d\u017eeza in obogatila njegovo izraznost.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPoslovil se je saksofonist in nemirni genij d\u017eeza Sonny Rollins<\/a><\/p>\n

Kot izvajalec je zaobjemal razli\u010dne sloge, od klasi\u010dne glasbe, rocka, funka, bepopa do afri\u0161kih ritmov in elektronike, in raz\u0161iril dojemanje d\u017eeza kot zvrsti. Med drugim je sredi 50. let na prvem festivalu v Newportu predstavil bepop v d\u017eezovskem okolju. Odli\u010dno sprejeti nastop na omenjenem festivalu mu je na \u0161iroko odprt vrata v glasbo, med drugim s podpisom pogodbe za priznano zalo\u017ebo Columbia Records.<\/p>\n

Avtor najbolje prodajanega d\u017eezovskega albuma
Priznani d\u017eezist se je leta 1926 rodil v mestu Alton v ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Illinois, v premo\u017eni dru\u017eini temnopoltega zobozdravnika. Kljub materini \u017eelji, da bi se u\u010dil igrati na klavir, je Miles mlaj\u0161i pri 13 letih prijel za trobento. \u0160tudiral je sprva na ugledni glasbeni \u0161oli Julliard v New Yorku, a je \u0161tudij opustil in postal \u010dlan skupine Charlieja Parkerja. Njegovo kariero so zaznamovala \u0161tevilna sodelovanja z velikimi imeni d\u017eezovske glasbe, kot so John Coltrane, Gil Evans, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Chick Corea in Marcus Miller, in ve\u010d deset albumov, med katerimi so bili najuspe\u0161nej\u0161i Sketches of Spain (1960), Bitches Brew (1970), Tutu (1986) in Kind of Blue (1959), ki \u0161e danes velja za najbolje prodajani d\u017eezovski album.<\/p>\n

Poleg \u017ee omenjenih za Davisove najpomembnej\u0161e albume po navedbah Velikega svetovnega biografskega leksikona veljajo tudi: Birth Of The Cool (1949), Miles Ahead (1957), In A Silent Way (1969), We Want Miles (1981) in Amandla (1989). Prejel je ve\u010d nagrad grammy, tudi tistega za \u017eivljenjsko delo, in bil imenovan za viteza francoske legije \u010dasti. Njegova zvezda od leta 1998 krasi hollywoodski Plo\u010dnik slavnih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Ljubljani se bodo trobenta\u010da spomnili 14. julija v okviru mednarodnega Ljubljana Festivala. Foto: AP<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tZgodovina jazza v eni trobenti<\/a><\/p>\n

Klju\u010dna Davisova leta na prelomu 20. stoletja
\u017de z nonetom, ki ga je ustanovil leta 1948, je Davis za\u010del te\u017eiti k druga\u010dnemu glasbenemu izrazu, prav tako pa je veliko prispeval k nastanku cool d\u017eeza. Nonet so sestavljala za tedanji \u010das nenavadna glasbila, kot sta francoski rog in tuba, njegova \u010dlana pa sta bila tudi Gerry Mulligan in Lee Konitz. Davis je te\u017eil k temu, da bi z malo glasbili dosegel orkestrski zvok. Med letoma 1950 in 1955 je v razli\u010dnih manj\u0161ih skupinah snemal za zalo\u017ebi Prestige in Blue Note.<\/p>\n

V letu 1955 je nastal Davisov legendarni kvintet, ki so ga sestavljali \u0161e John Coltrane (tenorsaksofon), Red Garland (klavir), Paul Chambers (kontrabas) in Philly Joe Jones (bobni). Davis se je v tem \u010dasu za\u010del izogibati ritmi\u010dni in harmoni\u010dni kompleksnosti, za\u010del je igrati dolge, povezane (legato) melodi\u010dne linije, nastali so zametki modalnega d\u017eeza, navaja slovenska Wikipedia. <\/p>\n

Njegove stoletnice se bodo spominjali tudi v Ljubljani
Glasbenik, ki je imel med svojo kariero tudi te\u017eave z odvisnostjo od mamil in seksa, je 28. septembra 1991 umrl v Santa Monici za posledicami kombinacije zastoja srca, plju\u010dnice in odpovedi dihanja. Tega leta je 31. marca tudi prvi\u010d in zadnji\u010d nastopil v Sloveniji, in sicer na Ljubljanskem jazz festivalu.<\/p>\n

Spomin na njegovo ustvarjalnost bodo v Ljubljani obudili 14. julija na koncertu We Want Miles! v okviru leto\u0161njega 74. Ljubljana Festivala. Koncert je nastal v sodelovanju s produkcijo Braneta Ron\u010dela, ki je stal tudi za edinim Milesovim koncertom v Sloveniji.<\/p>\n

We Want Miles! je hkrati koncertna turneja, nastala v poklon obletnici. Med izvajalci, ki so se zdru\u017eili za to prilo\u017enost, so baskitarist Marcus Miller, saksofonist Bill Evans in kitarist Mike Stern, program pa med drugim vsebuje izbor skladb z istoimenskega albuma, ki je iz\u0161el leta 1981 po Davisovi turneji v Bostonu, New Yorku in Tokiu.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Za Davisov slog igranja sta bila zna\u010dilna mehak, topel ton in pogosta uporaba du\u0161ilca. Na fotografiji leta 1987…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":105186,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,276,30515,764,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-105185","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-glasba","tag-miles-davis","tag-obletnica","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116643036202436668","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/105185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=105185"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/105185\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/105186"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=105185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=105185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=105185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}