{"id":105442,"date":"2026-05-27T05:08:15","date_gmt":"2026-05-27T05:08:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/105442\/"},"modified":"2026-05-27T05:08:15","modified_gmt":"2026-05-27T05:08:15","slug":"ne-glede-na-vse-smernice-upostevajo-nova-okoljska-in-zdravstvena-znanstvena-dognanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/105442\/","title":{"rendered":"Ne glede na vse smernice upo\u0161tevajo nova okoljska in zdravstvena znanstvena dognanja"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo<\/p>\n

Vlada, ki opravlja teko\u010de posle, je minuli petek razgrnila nacionalne prehranske smernice za leto 2025. Dolgo pri\u010dakovani dokument, ki so ga v uvodu pozdravili ministrici za kmetijstvo in zdravje ter minister za okolje, priporo\u010da prete\u017eno rastlinsko prehrano, zmerno u\u017eivanje mle\u010dnih izdelkov, jajc in rib ter omejen vnos mesa in minimalen vnos predelanega mesa in visoko predelanih \u017eivil.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tOpozorila strokovnjakov, da so bila njihova imena nepoobla\u0161\u010deno navedena v prehranskih smernicah<\/a><\/p>\n

Po objavi je dokument naletel na ostro kritiko z dveh strani. Na eni strani so se oglasili predstavniki Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ), In\u0161tituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehni\u0161ke fakultete in opozorili, da nekatere njihove pripombe niso bile upo\u0161tevane, kriti\u010dni so tudi do uporabe njihovih imen v dokumentu. Na drugi strani pa je do smernic kriti\u010dna Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki trdi, da te temeljijo na neutemeljenih trditvah o vplivu \u017eivinoreje na okolje ter na “ideolo\u0161kih izhodi\u0161\u010dih”.<\/p>\n

Dokument z naslovom Prehrana za zdravje in planet ima deset glavnih avtorjev, med njimi je tudi okoljski znanstvenik \u017diga Malek, ki se je za MMC odzval na objavo in kritike novih smernic. Kot opa\u017ea, se je kon\u010dna razli\u010dica “kar naenkrat pojavila po letu in pol ti\u0161ine” in priznava, da postopek priprave ni bil brez napak ter spomni, da je sestava Sveta za prehrano dvignila marsikatero obrv. A ne glede na to, poudarja Malek, smernice upo\u0161tevajo najnovej\u0161a zdravstvena, prehranska in okoljska znanstvena dognanja, s katerimi se Slovenija pridru\u017euje na tem podro\u010dju naprednim dr\u017eavam, kot so Avstrija, Nem\u010dija, \u0160vica, \u0160panija, Kanada, Nizozemska, \u0160vedska, Islandija, Norve\u0161ka, Danska, Finska, ki so prav tako pred kratkim posodobile prehranske smernice, slovenski dokument pa je najbolj podoben avstrijskim, nem\u0161kim in \u0161vicarskim smernicam, pojasnjuje.<\/p>\n

O\u010ditkov glede sestave sveta, samega postopka in vklju\u010denosti avtorjev v kon\u010dno razli\u010dico, ki k smernicam niso prispevali, ne morem komentirati, saj v to nisem bil vklju\u010den. Sodeloval sem s prispevanjem vsebine in se strinjam s kritiki, da bi marsikaj glede smernic moralo biti organizirano druga\u010de. \u017dal mi je, da zaradi tega nad njimi visi senca dvoma.<\/p>\n

\u017diga Malek<\/p>\n

“V vseh omenjenih dr\u017eavah ugotavljajo, da ima \u010dezmerno u\u017eivanje procesirane hrane, alkohola in \u017eivil \u017eivalskega izvora ne le pomembne zdravstvene in javnofinan\u010dne posledice, ampak tudi okoljske. Prehranski sistem je namre\u010d glavni krivec za izgubo biotske raznovrstnosti, degradacijo tal, slab\u0161o kakovost in dostopnost vodnih virov in pomemben vir izpustov toplogrednih plinov in onesna\u017eil v zraku,” opozarja.<\/p>\n

Kot je v odzivu zapisal Malek, \u017eeli kot soavtor pojasniti nekatere o\u010ditke strokovne in lai\u010dne javnosti, predvsem v delu, ki govori, da slovenski kmetje onesna\u017eujejo manj ter da so v smernicah uporabljeni podatki iz drugih dr\u017eav, ki niso reprezentativni za Slovenijo, ter da so okoljski vplivi pridelave prenapihnjeni.<\/p>\n

Na kilogram pi\u0161\u010dan\u010djega mesa od 6 do skoraj 10 kg izpustov ogljikovega dioksida<\/p>\n

“Prvi o\u010ditek, da slovenske kmetije onesna\u017eujejo manj od vrednosti, predstavljenih v smernicah, je seveda pravilen. V smernicah smo namre\u010d upo\u0161tevali okoljske vplive tekom celotne prehranske verige,” pojasnjuje Malek. “\u010ce gledamo le izpuste ali pa porabo vode in ostale okoljske kazalnike kmetij, kar hitro dobimo ob\u010dutek, da so okoljski vplivi prehrane prenapihnjeni, v resnici pa jih je veliko ve\u010d med celotno prehransko verigo, ki \u0161e vedno v veliki meri temelji na fosilnih gorivih.” In sicer pri transportu, proizvodnji gnojil, embala\u017ei, hlajenju, ki v skupni vsoti predstavljajo precej vi\u0161ji izpust toplogrednih plinov, kot \u010de pogledamo le neposredne izpuste kmetijstva.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017diga
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017diga Malek poudarja, da imajo nove smernice zelo pozitiven odnos do slovenskega kmetijstva, saj se slovenski kmetje resni\u010dno trudijo in imajo ni\u017eje okoljske vplive kot ostali kmetje v EU-ju. Kar pa ne pomeni, da vplivov ni. Foto: MMC RTV SLO\/zajem zaslona<\/p>\n

Malek to ponazori na primeru izpustov toplogrednih plinov pri pridelavi enega kilograma pi\u0161\u010dan\u010djega mesa. Kmetiji oziroma rejcu lahko v povpre\u010dju pripi\u0161emo 0,9 kg CO2 na kilogram mesa. Toda: “Pridelava krme, ki jo je rejec kupil drugod, povzro\u010di 2,5 kg CO2. Klanje in procesiranje mesa \u0161e nadaljnjih 0,6 kg, prevoz 0,4 kg, embala\u017ea je v povpre\u010dju odgovorna za 0,3 kg, trgovine, skupaj s hlajenjem, za 0,2 kg CO2 na kilogram mesa. Izgube oziroma smrti med rejo, procesiranjem, prometom ter zavr\u017eeno in pokvarjeno meso povzro\u010dijo \u0161e 1,5 kg CO2. \u010ce se je pi\u0161\u010dance krmilo s krmo iz Ju\u017ene Amerike (npr. sojo iz Brazilije), lahko dodamo \u0161e 3,5 kg CO2 zaradi uni\u010denja ali degradacije ekosistemov med pridelavo krme.” En kilogram pi\u0161\u010dan\u010djega mesa tako povzro\u010di med 6,3 in 9,8 kilograma CO2. Pri \u010demer je kmet oziroma rejec z manj kot kilogramom CO2 odgovoren le za 9 do 14 odstotkov izpustov.<\/p>\n

V smernicah so uporabljeni tuji podatki, saj je slovenski prehranski sistem tesno vpet v svetovnega<\/p>\n

Drugi o\u010ditek, da so v smernicah uporabljene vrednosti iz tujine oziroma iz tuje znanstvene literature, prav tako do neke mere dr\u017ei. Kot doda Malek, so v dokumentu ne nazadnje jasno zapisani viri, razlog za uporabo tujih virov pa je po njegovih besedah zelo preprost. “Slovenski prehranski sistem je globoko vpet v evropskega oz. svetovnega. Krmo v veliki meri uva\u017eamo iz sosednjih dr\u017eav in tudi iz Brazilije, gnojila z Bli\u017enjega vzhoda, pesticide iz zahodne Evrope. Stroji za predelavo hrane so isti kot v preostalih evropskih dr\u017eavah, isto velja za embala\u017eo. Traktorje, proizvedene v ZDA ali Italiji, poganjata norve\u0161ka in arabska nafta. Ve\u010dina na\u0161ih trgovcev je v tuji lasti, in njihova skladi\u0161\u010da, trgovine in tovornjaki so isti kot v Avstriji, Italiji, Nem\u010diji in Hrva\u0161ki. Okoljski vplivi vseh teh posameznih gradnikov prehranskega sistema so tako podobni po celi Evropi.”<\/p>\n

Obenem pa so podatki iz tujine v prehranskih smernicah relevantni tudi zato, ker v Sloveniji veliko hrane uvozimo. Tako smo npr. leta 2024 uvozili 45 odstotkov p\u0161enice in 65 odstotkov pra\u0161i\u010djega mesa. Uvozimo tudi ve\u010d kot polovico sadja in zelenjave ter krompirja. “Pri govejem mesu in perutnini smo teoreti\u010dno samooskrbni, v resnici pa oboje tudi izva\u017eamo. Predvsem zaradi vi\u0161jih cen v tujini, kamor vsako leto izvozimo tudi ve\u010dje \u0161tevilo \u017eivih \u017eivali. Preostanek uvozimo iz dr\u017eav, kjer je meso cenej\u0161e. V na\u0161ih trgovinah je tako precej ve\u010d tujega govejega in pi\u0161\u010dan\u010djega mesa, kot se nam zdi, sploh v tujih diskontih, kjer tudi prednja\u010dijo “neslovensko” mleko in mle\u010dni izdelki. Kar vidimo na slovenskih njivah, pa\u0161nikih in sadovnjakih, tako ne moremo ena\u010diti s hrano na na\u0161ih kro\u017enikih,” opozarja Malek.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Primer
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrimer vpetosti slovenskega prehranskega sistema v svetovnega je nedavna nesre\u010da tovornjaka na Primorski avtocesti, ki je v Celjske mesnine preva\u017eal 22 ton svinjskega mesa iz Belgije. “Teh 22 ton mesa je bilo treba uni\u010diti, in tudi to okoljski znanstveniki upo\u0161tevamo pri izra\u010dunih okoljskih vplivov, saj gre za izgubljeno meso, za katero pa smo vseeno porabili vodne in talne vire, energente in elektriko, kar ima vse vplive na okolje,” pojasni Malek. Foto: Valter Leban\/BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t“V smernicah smo zapisali, da so okoljski vplivi slovenske govedoreje ni\u017eji od primerljivih dr\u017eav”<\/p>\n

Na o\u010ditek, da so okoljski vplivi pridelave hrane prenapihnjeni, pa Malek odgovarja, da so bili avtorji “pri pripravi smernic zelo previdni”. Kot pojasnjuje, so uporabili podatke iz metaanaliz, v katerih so sistemati\u010dno zbrani podatki za ve\u010d desettiso\u010d kmetij in svetovne \u017eivilskopredelovalne industrije. “Jasno je, da so vrednosti izpustov v dr\u017eavah z ni\u017ejimi standardi in v dr\u017eavah, kjer izsekavajo tropske gozdove, da jih spremenijo v pa\u0161nike, vi\u0161je, saj se v Sloveniji to ne dogaja. Pri pripravi smernic smo te vrednosti izlo\u010dili.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Izpusti
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIzpusti toplogrednih plinov (v kilogramih ekvivalentov CO2 na kilogram \u017eivila) in poraba vode (liter na kilogram \u017eivila) za proizvodnjo razli\u010dnih vrst hrane. Foto: Prehranske smernice<\/p>\n

Obenem pojasnjuje, da imajo \u017eivila lahko precej \u0161irok razpon vrednosti izpustov CO2, kar nakazuje, da so okoljski vplivi lahko zelo razli\u010dni. “Pri govejem mesu, ki najbolj razburja javnost, smo tako v smernicah zapisali, da so izpusti toplogrednih plinov na kilogram govejega mesa, nekje med 11 do ve\u010d kot 30 kilogramov CO2, z mediano 26 kilogramov toplogrednih plinov. Povpre\u010dje Evropske unije je sicer 25,2 kg (+-12,1 kg), avstrijsko povpre\u010dje pa je 18,5 kg (+-3,7 kg). Pri govejem mesu smo tako \u017ee upo\u0161tevali najni\u017eje mo\u017ene vrednosti in smo tudi zapisali, da so okoljski vplivi slovenske govedoreje ni\u017eji od primerljivih dr\u017eav, tudi zaradi visokega dele\u017ea trajnih travnikov v Sloveniji, ki jih upravljamo \u017ee stoletja in ni\u017ejega dele\u017ea brazilske soje v prehrani na\u0161ih krav v primerjavi z nizozemskimi ali poljskimi. To pomeni, da smo upo\u0161tevali, da so vplivi na okolje slovenskega prehranskega sistema med najmanj\u0161imi na svetu in da so podobni vrednostim izmerjenih v kmetijah z najni\u017ejimi izpusti toplogrednih plinov, porabo vode in rabo tal.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pridelava
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPridelava paradi\u017enikov ali paprik v nizozemskem rastlinjaku, ogrevanem z zemeljskim plinom, ima pet do desetkrat vi\u0161je izpuste od tistih pridelanih na prostem na jugu Evrope. V Sloveniji pridelan paradi\u017enik ima tako ni\u017eje izpuste, \u0161e manj\u0161e pa ima lahko paradi\u017enik iz Severne Makedonije. Foto: BoBo<\/p>\n

Malek \u0161e dodaja, da bi bilo sicer idealno, da bi imeli samo slovenske podatke, a da so hkrati pri\u010dakovanja, da so vplivi slovenskega prehranskega sistema nekajkrat ni\u017eji kot v primerljivih dr\u017eavah, utopi\u010dna. “Potro\u0161nike sicer kmetijske organizacije lahko prepri\u010dajo, da imajo slovenske kmetije manj\u0161e vplive na okolje kot tuje, kar smo v smernicah ve\u010dkrat poudarili in upo\u0161tevali. Te\u017eko pa jih bodo prepri\u010dali, da ima svinjina, uvo\u017eena v Slovenijo, ni\u017eje izpuste, in da manj CO2 izpusti tudi brazilska soja, s katero krmimo na\u0161e pi\u0161\u010dance, v primerjavi z isto sojo, ki iz koprskega pristani\u0161\u010da potuje na Mad\u017earsko ali Hrva\u0161ko. Te\u017eko bodo tudi dokazali, da imajo ni\u017eje izpuste v primerjavi z EU-jem tudi slovenski tetrapaki in jogurtni lon\u010dki ter da ima ni\u017eje izpuste nafta v slovenskih traktorjih in tovornjakih. In da isto velja za gnojila in pesticide, proizvedene v tujini, a uporabljene v Sloveniji.”<\/p>\n

Ne glede na odzive in razburjenje, ki ga je povzro\u010dila objava smernic, Malek \u0161e enkrat poudari, da dokument ni kritika ali graja slovenskih kmetij, temve\u010d opis trenutnega stanja slovenskega prehranskega sistema. “Potro\u0161nikom ni\u010desar ne predpisujejo ali prepovedujejo, ampak svetujejo. \u010ce \u017eelite \u0161e naprej jesti isto kot zdaj, kar izvolite. \u010ce vas pa zanima, kako lahko jeste bolj zdravo za vas in na\u0161 planet, pa vam svetujem, da jih preberete.” Ali kot jih zelo preprosto sklene: “Jejte raznoliko in zmerno ter \u010dim bolj lokalno in sezonsko.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tOdziv MKGP-ja<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se odzvali na ponedeljkove navedbe Igorja Pravsta z In\u0161tituta za nutricionistiko, ki je dejal, da pred objavo ni imel vpogleda v kon\u010dno razli\u010dico dokumenta in je ni nikoli potrdil. “Ker nisem zaznal resnega interesa za \u0161ir\u0161e strokovno usklajevanje vsebine, sem \u017ee maja 2024 iz delovne skupine izstopil. Od takrat dostopa do dokumenta nisem ve\u010d imel,” je opozoril.<\/p>\n

Na MKGP-ju so zapisali, da so vse prejete komentarje Igorja Pravsta na prehranske smernice skrbno obravnavali in jih pregledali po posameznih vsebinskih sklopih. “Odgovori na komentarje in ustrezni popravki so bili vklju\u010deni neposredno v delovne verzije dokumenta smernic,” so zapisali in pojasnili, da so bile za posamezne recenzente pripravljene lo\u010dene verzije dokumenta, v katerih so bili jasno ozna\u010deni tako odgovori na komentarje kot vsebinski popravki. Odzivi na recenzije pa so bili nato poslani \u0161e na ministrstvo za zdravje. “Poudarjamo, da smo vse pripombe profesorja Pravsta obravnavali z veliko pozornostjo in jih razumeli kot dragocen strokovni prispevek k izbolj\u0161anju dokumenta, pri \u010demer smo \u0161tevilne predloge tudi ustrezno vklju\u010dili v nadaljnje usklajevanje smernic.” Med drugim dopolnitve metodologije, pojasnila glede literature in citiranja, popravki tabel ter dodatne razlage o vitaminu B12, rastlinskih beljakovinah in visoko predelanih \u017eivilih. “Pravstu je bil za pripravo recenzije omogo\u010den tudi podalj\u0161an rok, prav tako mo\u017enost vklju\u010ditve dodatnega strokovnjaka v recenzentski postopek,” so \u0161e pojasnili.<\/p>\n

Na MKGP-ju dodajajo, da so dialog pri pripravi smernic posku\u0161ali peljati strokovno, transparentno in vklju\u010dujo\u010de ter da je vsa spremljajo\u010da dokumentacija dostopna na Ministrstvu za zdravje. “Ob tem \u017eelimo poudariti, da dokument temelji na sodobnih mednarodnih pristopih priprave prehranskih smernic,” so \u0161e sklenili.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: BoBo Vlada, ki opravlja teko\u010de posle, je minuli petek razgrnila nacionalne prehranske smernice za leto 2025. Dolgo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":105443,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,182,35,31,34,4161,36,1776,28607,37,38,33,2180],"class_list":["post-105442","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-kmetijstvo","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-okolje","tag-osrednje-novice","tag-prehranske-smernice","tag-prehranski-sistem","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-zdravje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116644813670726357","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/105442","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=105442"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/105442\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/105443"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=105442"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=105442"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=105442"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}