![\"Anakonde](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2785258.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nDo zdaj se je zdelo, da je ime po\u0161astno velike ka\u010de Titanoboe cerrejonensis\u00a0za vedno zapisano na vrhu seznama najbolj impozantnih plazilcev, ki so kdaj \u00bbdrseli\u00ab po planetu. Vendar najnovej\u0161a odkritja ka\u017eejo, da je v prazgodovini morda obstajalo nekaj \u0161e ve\u010djega, \u0161e masivnej\u0161ega in skoraj enako zastra\u0161ujo\u010dega. Pred pribli\u017eno 66 do 56 milijoni let je na obmo\u010dju dana\u0161nje severne Kolumbije po zemlji harala ogromna plenilka \u2013 Titanoboa cerrejonensis. Fosilni ostanki te po\u0161asti so bili odkriti v za\u010detku 2000-ih v temnih globinah kolumbijskega rudnika Cerrej\u00f3n.<\/p>\n
\u00bbKamorkoli si stopil, si lahko naletel na kosti,\u00ab je neko\u010d povedal paleontolog Jonathan Bloch z Univerze na Floridi, ki je sodeloval pri izkopavanjih. To najdi\u0161\u010de je bilo pravi raj za paleontologe. V paleocenu, pred pribli\u017eno 60 milijoni let, je bilo omenjeno obmo\u010dje ogromna, mo\u010dvirnata d\u017eungla. Padlo je skoraj dvakrat ve\u010d de\u017eja kot danes v amazonskem pragozdu. Drevesa in rastlinje so bujno uspevali, z njimi pa tudi \u017eivalski svet. \u017delve, krokodili in ribe so dosegali velikosti, dva- do trikrat ve\u010dje od dana\u0161njih potomcev. Titanoboa ni bila izjema, poro\u010da IFLScience.<\/p>\n
Ogromno vretence<\/p>\n
Bloch je takrat ocenil, da je bila ka\u010da dolga med devet in 10,5 metra, poznej\u0161e ocene pa so to \u0161tevilko dvignile na pribli\u017eno 14,3 metra! Tehtala je okoli 1.135 kilogramov, kar je pribli\u017eno polovica te\u017ee nosoroga. Ve\u010d kot desetletje je bila Titanoboa nesporni \u00bbte\u017ekokategornik\u00ab med ka\u010dami. Nato pa je bilo leta 2024 objavljeno novo odkritje, ki je pretreslo paleontolo\u0161ki svet. Ime novega pretendenta na prestol je \u2013 Vasuki indicus. \u00bbNjeno najve\u010dje vretence je \u0161iroko 11 centimetrov,\u00ab je za revijo Nature povedal paleontolog Debajit Datta z Indijskega in\u0161tituta za tehnologijo, eden od dveh raziskovalcev, ki sta prva opisala to prazgodovinsko vrsto.<\/p>\n
Za primerjavo: to je ve\u010d kot dvakrat \u0161ir\u0161e od naj\u0161ir\u0161ega \u010dlove\u0161kega vretenca. Ko so te podatke vnesli v matemati\u010dne modele za oceno skupne dol\u017eine telesa, so bili rezultati skoraj nepredstavljivi. Ocene ka\u017eejo, da je bila Vasuki dolga med 11 in 15 metri \u2013 kar pomeni, da bi lahko presegla Titanoboo. Vendar avtorji \u0161tudije opozarjajo na previdnost \u2013 Vasuki pripada dru\u017eini madtsoiid, ki je popolnoma izumrla, zato ni povsem jasno, kako podobna je bila zgradba njenega telesa sodobnim ka\u010dam.<\/p>\n
<\/p>\n
Anakonde so odli\u010dne plavalke. FOTO: Wrangel Getty Images\/istockphoto<\/p>\n
Izvor iz Indije?<\/p>\n
Ka\u010da Vasuki je \u017eivela pred pribli\u017eno 47 milijoni let, v eocenu, na obmo\u010dju indijske podceline. Hkrati je tudi najstarej\u0161i znani \u010dlan svoje dru\u017eine, znanstveniki pa menijo, da izvira iz Indije. Bi bilo sre\u010danje s tem bitjem smrtonosno? Najverjetneje da. Kljub temu obstajajo namigi, da se je, podobno kot Titanoboa, prehranjevala predvsem z morskimi \u017eivalmi. V plasti kamnin, v kateri so bili najdeni njeni ostanki, niso odkrili fosilov kopenskih sesalcev, temve\u010d skate, morske pse, some, \u017eelve, krokodile in primitivne kite.<\/p>\n
V primerjavi s temi prazgodovinskimi velikani so dana\u0161nje ka\u010de skoraj skromne. Najdalj\u0161i znani primerki ne presegajo 10 metrov. Aktualni svetovni rekorder je Ibu Baron, samica mre\u017eastega pitona, dolga 7,22 metra, vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Strokovnjaki poudarjajo, da bi bila pod popolno anestezijo \u2013 ko se telo popolnoma sprosti \u2013 lahko tudi do 10 odstotkov dalj\u0161a, torej skoraj 7,9 metra, poro\u010da telegraf.rs.<\/p>\n
Ka\u010da Vasuki je \u017eivela pred pribli\u017eno 47 milijoni let, v eocenu, na obmo\u010dju indijske podceline.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Do zdaj se je zdelo, da je ime po\u0161astno velike ka\u010de Titanoboe cerrejonensis\u00a0za vedno zapisano na vrhu seznama…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10548,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[5306,2051,5307,4160,3624,37,38,64,5305,63],"class_list":{"0":"post-10547","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-fosil","9":"tag-indija","10":"tag-kace","11":"tag-narava","12":"tag-odkritje","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-vasuki-indicu","17":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10547","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10547"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10547\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10548"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10547"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10547"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10547"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}