{"id":105975,"date":"2026-05-27T12:21:11","date_gmt":"2026-05-27T12:21:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/105975\/"},"modified":"2026-05-27T12:21:11","modified_gmt":"2026-05-27T12:21:11","slug":"drzni-podzemni-projekti-ki-na-novo-risejo-zelezniski-zemljevid-evrope","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/105975\/","title":{"rendered":"Drzni podzemni projekti, ki na novo ri\u0161ejo \u017eelezni\u0161ki zemljevid Evrope"},"content":{"rendered":"

\"\ufeffGotthardbasistunnel,<\/p>\n

57 kilometrov dolg predor Gotthard v \u0160vici, ki so ga odprli leta 2016. Foto:\u00a0Zeitenspiegel<\/p>\n

Drzni podzemni projekti, ki na novo ri\u0161ejo \u017eelezni\u0161ki zemljevid Evrope<\/p>\n

Evropa \u017eeli potnike s kratkih letalskih linij preusmeriti na hitre vlake med glavnimi mesti. Vendar na\u010drti pogosto naletijo na naravno oviro: gorske verige in morja. Na \u0161tevilnih gradbi\u0161\u010dih po Evropi delavci trenutno vrtajo in minirajo poti skozi gore, ki so jih neko\u010d pre\u010dkali le najpogumnej\u0161i.<\/p>\n

V naslednjem desetletju bodo v Avstriji, Franciji in Italiji dokon\u010dali najdalj\u0161e \u017eelezni\u0161ke predore na svetu. Njihov cilj je povezati severno Evropo z industrijskimi sredi\u0161\u010di. V gradnjo predorov in nove povezovalne proge trenutno dr\u017eave vlagajo milijarde evrov, da bi pove\u010dale hitrost vlakov in zmogljivost tovornih prevozov skozi Alpe.<\/p>\n

<\/p>\n

\"vlak,<\/p>\n

Evropa na tirih<\/p>\n

Vlak vse bolj resna alternativa letalu, tudi za Slovence<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Zamude in astronomske podra\u017eitve<\/p>\n

Gradnja najdalj\u0161ih \u017eelezni\u0161kih predorov na svetu prina\u0161a tudi izjemne tehni\u010dne izzive in ogromne stro\u0161ke. Kot poro\u010da CNN, je evropsko ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de je ugotovilo, da so se stro\u0161ki za izvedbo osmih glavnih projektov v primerjavi s prvotnimi ocenami v povpre\u010dju zvi\u0161ali za kar 82 odstotkov, povpre\u010dna zamuda pa zna\u0161a 17 let. Kljub temu dr\u017eave \u010dlanice EU vidijo te nalo\u017ebe kot klju\u010dno spodbudo za trajnostno mobilnost.<\/p>\n

Revolucija pod Alpami<\/p>\n

Alpe so stoletja veljale za nevarno naravno mejo med severno in ju\u017eno Evropo. Konec 19. stoletja je prva generacija gorskih predorov premaknila meje in omogo\u010dila prve povezave v vseh vremenskih razmerah. Da bi bili predori \u010dim kraj\u0161i, so jih zgradili na visokih nadmorskih vi\u0161inah, kar je zahtevalo strme vzpone. Te proge se \u0161e danes vijejo skozi gore na spektakularnih mostovih in so prava turisti\u010dna znamenitost. Vendar pa je njihovo upravljanje drago in zamudno. Proge so izpostavljene zemeljskim plazovom in ekstremnemu vremenu, vlaki pa so po\u010dasni. Re\u0161itev so predori na ni\u017ejih nadmorskih vi\u0161inah, ki zaobidejo ovinke na gorskih poteh in omogo\u010dajo vi\u0161je hitrosti.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Nakup<\/p>\n

slovenske \u017eeleznice<\/p>\n

Nakup mednarodnih vozovnic: Sistem iz kamene dobe zavira \u017eelezni\u0161ki promet<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Eden tak\u0161nih je 57 kilometrov dolg predor Gotthard v \u0160vici, ki so ga odprli leta 2016. Projekt je stal 11,3 milijarde dolarjev, na najgloblji to\u010dki pa cevi le\u017eita ve\u010d kot 2300 metrov pod alpskimi vrhovi. Potovalni \u010das med Z\u00fcrichom in Milanom se je skraj\u0161al na le dve uri in pol, medtem ko so potniki po stari progi potovali \u0161tiri ure.<\/p>\n

\u0160vica je leta 2007 odprla tudi 34,5 kilometra dolg predor L\u00f6tschberg pod Bernskimi Alpami, njeni uspehi pa zdaj navdihujejo sosednje dr\u017eave. Avstrija je za\u010dela podobno ambiciozen program gradnje predorov, s katerim \u017eeli svoje alpske doline razbremeniti te\u017ekega tovornega prometa.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Delicias<\/p>\n

HITRE \u017dELEZNICE<\/p>\n

500 milijard za \u017eeleznice: z brzovlaki bi povezali vse prestolnice v Uniji<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Predor Brenner\u00a0<\/p>\n

Prelaz Brenner, ki povezuje Innsbruck v Avstriji in Bolzano v Italiji, \u017ee od rimskih \u010dasov velja za glavno trgovsko pot. Pot bodfo kmalu posodobili z novim predorom Brenner, ki naj bi ga odprli leta 2032. Kot pi\u0161e CNN, gradnja traja veliko dlje, kot so na\u010drtovali: dela so se za\u010dela \u017ee leta 1999, predor pa naj bi po prvotnih na\u010drtih odprli \u017ee leta 2015. Kon\u010dni stro\u0161ki bodo zna\u0161ali pribli\u017eno 9,9 milijarde dolarjev, kar je skoraj dvakrat ve\u010d od prvotnih ocen. Ko bo predor za\u017eivel, bo pot med Innsbruckom in Bolzanom skraj\u0161al z dveh ur na vsega 50 minut.<\/p>\n

Predor Semmering\u00a0<\/p>\n

Ju\u017eno Dunaja Avstrijci gradijo tudi 27 kilometrov dolg predor Semmering. Investicija je vredna pet milijard evrov, kon\u010dali pa bi jo naj leta 2030, ko bo predor postal del nove hitre povezave od avstrijske prestolnice do Gradca, Beljaka in naprej proti Sloveniji ter Italiji. V kombinaciji z novo, 130 kilometrov dolgo koralpsko \u017eeleznico med Gradcem in Beljakom, ki so jo odprli decembra 2025 in vklju\u010duje trenutno najdalj\u0161i avstrijski predor (32,9 km), bo predor Semmering drasti\u010dno skraj\u0161al potovalne \u010dase ter zagotovil hitrej\u0161o povezavo na baltsko-jadranskem koridorju.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Happy<\/p>\n

Potovati z vlakom<\/p>\n

Kar pet novih \u017eelezni\u0161kih povezav po Evropi<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Projekt Lyon\u2013Torino<\/p>\n

Projekti tak\u0161nih razse\u017enosti vedno naletijo na kritike. Po poro\u010danju CNN je najbolj o\u010diten primer kontroverzna, 270 kilometrov dolga \u017eeleznica med Lyonom v Franciji in Torinom v Italiji. V osr\u010dju tega megaprojekta le\u017ei 58 kilometrov dolg predor Mont Cenis. Vendar pa projekt \u017ee od za\u010detka pretresajo pravni ugovori in protesti na italijanski strani. Delavci so zaradi zahtevne geologije morali uporabiti klasi\u010dno miniranje. Stro\u0161ki so posko\u010dili na 17,7 milijarde dolarjev, rok za dokon\u010danje pa se je zamaknil v leto 2033.\u00a0<\/p>\n

Strokovnjaki opozarjajo, da so povezovalne proge zunaj osrednjih predorov najve\u010dji problem. Medtem ko je Avstrija svoje proge za Brenner \u017ee zgradila, Nem\u010dija \u0161e ni izpolnila obljube za gradnjo novih prog prek ju\u017ene Bavarske. Podobno v jugozahodni Nem\u010diji gradnja prog do predorov Gotthard in L\u00f6tschberg zamuja za ve\u010d desetletij. Zelo verjetno je, da bodo predori pripravljeni za uporabo veliko prej, preden bosta Nem\u010dija in Francija zgradili proge, ki bodo vlake sploh pripeljale do njih.<\/p>\n

Pod morjem<\/p>\n

Evropska podzemna revolucija pa poteka tudi pod vodo. Okoli 10 milijard evrov vreden predor Fehmarnbelt med Nem\u010dijo in Dansko bo potovalni \u010das med Hamburgom in Kobenhavnom skraj\u0161al za do dve uri. Projekt predvideva, da bodo na dno Baltskega morja polo\u017eili potopljene cevi v dol\u017eini 18 kilometrov, skozi katere bodo speljali vlakovni in avtomobilski promet. Cestni del predora nameravajo odpreti leta 2031, nato pa bo sledila \u0161e \u017eelezni\u0161ka povezava, ki bo omogo\u010dala hitrosti do 200 kilometrov na uro.<\/p>\n

<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Potni\u0161ki promet<\/p>\n

Za nove lokomotive in vagone iz podnebnega sklada 44 milijonov evrov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u010ceprav je prihodnost potovanj z vlakom videti svetla, pa ostaja draga. Mednarodna potovanja z vlakom po Evropi so \u0161e vedno ob\u010dutno dra\u017eja od nizkocenovnih letov. Nick Brooks iz organizacije ALLRAIL je za CNN opozoril, da zgolj beton in jeklo ne bosta dovolj. \u010ce \u017eeli EU dose\u010di visoko donosnost teh nalo\u017eb, mora na tirih omogo\u010diti pravo konkurenco med prevozniki, nepristransko prodajo vozovnic in po\u0161tene pristojbine za uporabo infrastrukture.<\/p>\n

Naslednji korak Evropske unije je \u0161e bolj drzen: do leta 2050 \u017eelijo ustvariti 56.000 kilometrov dolgo vseevropsko hitro \u017eelezni\u0161ko omre\u017eje, ki bi stalo pribli\u017eno 650 milijard evrov. Da bi to dosegli, bodo potrebne ogromne nalo\u017ebe, mo\u010dna politi\u010dna volja in tesno mednarodno sodelovanje, s katerim bodo dokon\u010dno premagali naravne ovire, zaklju\u010duje CNN.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"57 kilometrov dolg predor Gotthard v \u0160vici, ki so ga odprli leta 2016. Foto:\u00a0Zeitenspiegel Drzni podzemni projekti, ki…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":105976,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,422,2216,37,38,6767],"class_list":["post-105975","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-evropska-unija","tag-investicije","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-zeleznice"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116646516253296153","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/105975","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=105975"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/105975\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/105976"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=105975"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=105975"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=105975"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}