{"id":106515,"date":"2026-05-27T20:48:08","date_gmt":"2026-05-27T20:48:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/106515\/"},"modified":"2026-05-27T20:48:08","modified_gmt":"2026-05-27T20:48:08","slug":"od-travme-v-ribnici-do-spora-z-materjo-zamolcano-ozadje-mladosti-franceta-preserna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/106515\/","title":{"rendered":"Od travme v Ribnici do spora z materjo: zamol\u010dano ozadje mladosti Franceta Pre\u0161erna"},"content":{"rendered":"

Preden je postal osrednji pesnik slovenskega naroda in spomenik, je bil France Pre\u0161eren mladeni\u010d iz kme\u010dkega okolja, zaznamovan z ambicijami izobra\u017eene matere, grenkimi \u0161olskimi izku\u0161njami in te\u017eavnim iskanjem lastnega poklicnega ter pesni\u0161kega izraza. Njegova mladost razkriva \u010dloveka iz mesa in krvi, polnega dvomov, upov in notranjih bojev, ki so ga oblikovali v umetnika, kakr\u0161nega poznamo danes.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Zdravljica<\/p>\n

RAZMISLEK<\/p>\n

Morda niste vedeli: slovenska himna je v svetovnem merilu \u010dude\u017e. Zakaj?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ribi\u010devina, kot se je reklo doma\u010diji Pre\u0161ernovih v Vrbi, je bila tretja najve\u010dja kmetija v vasi, toda breme prihodnosti je bilo ogromno. Dru\u017einsko politiko je vodila predvsem mati Mina (rojena Svetina),\u00a0za tedanje razmere nadpovpre\u010dno izobra\u017eena \u017eenska, ki je v Beljaku obiskovala nunsko \u0161olo in se nau\u010dila nem\u0161\u010dine.<\/p>\n

Preka\u0161ala je mo\u017ea \u0160imna, tihega in globoko \u010dute\u010dega kmeta, ki bi si za naslednika na gruntu \u017eelel sina. Vendar\u00a0je imela Mina druga\u010dne na\u010drte. Vdana duhov\u0161\u010dini in obkro\u017eena s kar \u0161estimi duhovniki v o\u017ejem sorodstvu \u2013 tremi strici po svoji in tremi po mo\u017eevi strani \u2013 je v izobrazbi sinov videla pot do uglednega in varnega \u017eivljenja. Upala je, da ji bodo sorodniki pomagali otroke preskrbeti.\u00a0<\/p>\n

Mladostna leta niso bila zaznamovana samo z u\u010denjem, temve\u010d tudi s prvimi ljubezenskimi razo\u010daranji. Na Dunaju se je zapletel z lahko\u017eivim dekletom, h\u010derko svoje najemodajalke, ki mu jo je ta s prera\u010dunljivostjo ponujala v zakon. Izkazalo se je, da je bila \u017ee nose\u010da z drugim.<\/p>\n

Tako je bil prvorojeni sin France \u017ee pri osmih letih poslan od doma, najprej k prastricu duhovniku Jo\u017eefu na Kopanj. Malo prezgodaj sem dala Franceta od sebe,\u00a0je kasneje ob\u017ealovala mati, a odlo\u010ditev je bila sprejeta.<\/p>\n

Njena \u017eelja je bila jasna: France naj bi postal duhovnik. To pri\u010dakovanje je kot senca le\u017ealo nad njegovimi mladostnimi leti in postalo vir prvega velikega spora, ko se je mladeni\u010d odlo\u010dil za lastno pot.<\/p>\n

Od de\u010dka iz Vrbe do dunajskega \u0161tudenta<\/p>\n

Pot v svet se je za mladega Franceta za\u010dela v ribni\u0161ki normalki, kamor ga je poslal stric. \u010ceprav je bil odli\u010den u\u010denec, vpisan v zlato knjigo, je to obdobje pustilo globoko in bole\u010do sled. \u0160e na smrtni postelji naj bi dejal: \u00bbZame bi bilo bolje, da nisem nikoli v Ribnici bil.\u00ab<\/p>\n

Kaj natan\u010dno se je zgodilo de\u010dku med desetim in dvanajstim letom, ostaja skrivnost, ki je pre\u0161ernoslovje ni nikoli povsem razre\u0161ilo. Teorije segajo od travmati\u010dnega do\u017eivetja do mladostne izku\u0161nje, ki naj bi povzro\u010dila ob\u010dutke krivde in zaznamovala njegov kasnej\u0161i plah in zadr\u017ean odnos do \u017eensk.<\/p>\n

\"Pre\u0161ernova<\/p>\n

Pre\u0161ernova doma\u010dija dandanes \/ Foto: Eva Branc<\/p>\n

\u0160olanje je nadaljeval v Ljubljani, kjer je blestel v gimnaziji in filozofiji. Kljub odli\u010dnim ocenam se je zavedal svojega polo\u017eaja. Kot \u00bbkmeti\u0161ki \u0161tudent\u00ab je bil pogosto zapostavljen v korist so\u0161olcev iz gosposkih dru\u017ein, kot je bil Anton pl. Scheuchenstuel. Ta ob\u010dutek krivice je v njem gojil ponos in upor, klju\u010dni potezi njegovega zna\u010daja.<\/p>\n

Leta 1821 je kljub glasnim materinim pro\u0161njam in solzam sprejel odlo\u010ditev, ki je prelomila dru\u017einska pri\u010dakovanja. Odpravil se je na Dunaj, ne v bogoslovje, temve\u010d na \u0161tudij prava. Dunajska leta so bila preizku\u0161nja. Zaradi odlo\u010ditve za pravo so mu star\u0161i in strici odtegnili finan\u010dno podporo. Pre\u017eivljal se je s Knafljevo \u0161tipendijo in z delom doma\u010dega u\u010ditelja. Slu\u017eboval je v zavodu Friedricha Klinkowstr\u00f6ma, kjer je pou\u010deval tudi mladega plemi\u010da Antona Auersperga, kasnej\u0161ega pesnika Anastazija Gr\u00fcna.<\/p>\n

Slu\u017ebo je izgubil, ker je gojencu posojal prepovedane knjige, kar pri\u010da o njegovem svobodomiselnem duhu in odporu do zatohlega ozra\u010dja Metternichovega absolutizma. Leta 1828 je uspe\u0161no promoviral iz prava.<\/p>\n

Prva razo\u010daranja in iskanje pesni\u0161kega glasu<\/p>\n

Mladostna leta niso bila zaznamovana samo z u\u010denjem, temve\u010d tudi s prvimi ljubezenskimi razo\u010daranji. Na Dunaju se je zapletel z lahko\u017eivim dekletom, h\u010derko svoje najemodajalke, ki mu jo je ta s prera\u010dunljivostjo ponujala v zakon. Izkazalo se je, da je bila \u017ee nose\u010da z drugim, Pre\u0161eren pa naj bi slu\u017eil kot naivni re\u0161itelj. Ta izku\u0161nja ga je utrdila v nezaupanju. Po vrnitvi v Ljubljano se je resno zagledal v Zaliko Dolenc, h\u010derko gostilni\u010darja, vendar\u00a0ga je ta odlo\u010dno zavrnila. Neusli\u0161ana ljubezen je pustila sled v njegovem ustvarjanju.\u00a0Odmev zavrnitve je mogo\u010de prepoznati v baladi Povodni mo\u017e, kjer je prvotno nastopala prav Zalika, in v pesmi Dekletom.<\/p>\n

\"Bronze<\/p>\n

Preden je postal spomenik, je bil \u010dlovek iz mesa in krvi.\u00a0 \/ Foto: Michael Derrer Fuchs\/dokumentacija<\/p>\n

Poezija je v tem \u010dasu postajala njegovo zato\u010di\u0161\u010de in izrazni medij. \u017de na Dunaju je pisal prve pesmi, toda\u00a0odlo\u010dilen vpliv nanj je imelo prijateljstvo z Matijo\u00a0\u010copom<\/a>, literarnim zgodovinarjem in kritikom, ki mu je odprl svet evropske poezije, od Petrarke do sodobnikov.<\/p>\n

\u010cop ga je spodbujal k iskanju zahtevnej\u0161ih pesni\u0161kih oblik in kultiviranju slovenskega jezika. Prvi koraki so bili te\u017eki. Ko je Pre\u0161eren leta 1825 ali 1826 pokazal zvezek svojih pesmi cenzorju in slavistu Jerneju Kopitarju, je ta njegovo delo zavrnil z nasvetom, naj jih \u00bbnekaj let pusti, potem pa opili\u00ab. \u010ceprav ga je sodba prizadela, je v njem utrdila prepri\u010danje, da mora najti lastno, avtenti\u010dno pot, neodvisno od tedanjih literarnih avtoritet.<\/p>\n

Med uradni\u0161tvom in svobodnim poklicem<\/p>\n

Po vrnitvi v domovino se je doktor prava soo\u010dil z negotovo prihodnostjo. \u017delel si je neodvisnosti, ki bi mu jo omogo\u010dila samostojna odvetni\u0161ka praksa, toda pot do nje je bila dolga in polna ovir. Zaposlil se je kot nepla\u010dan praktikant pri de\u017eelnem fiskalnem uradu v Ljubljani, ki ga je vodil o\u010de njegovega nekdanjega \u0161olskega tekmeca, vsemogo\u010dni komorni prokurator Jo\u017eef Scheuchenstuel. Ta slu\u017eba je bila vir nenehnih frustracij. Dvakrat je zaprosil za skromno uradno podporo, a jo je obakrat dobil prokuratorjev sin. To o\u010ditno prote\u017eiranje in ob\u010dutek, da opravlja brezpla\u010dno tlako, sta ga samo \u0161e utrdila v prepri\u010danju, da dr\u017eavna slu\u017eba ni zanj.<\/p>\n

Obdobje med letoma 1828 in 1832 je bilo tako \u010das notranjega boja med \u017eeljo po finan\u010dni varnosti, s katero bi pomiril tudi mater, in hrepenenjem po ustvarjalni svobodi. Njegov upor proti dru\u017ebenim normam in krivicam se ni kazal samo\u00a0v pesmih, kot je Slovo od mladosti, ampak tudi v trmasti vztrajnosti pri iskanju poklica, v katerem ne bi bil odvisen od muhavosti nadrejenih.<\/p>\n

France Pre\u0161eren, kot\u00a0ga poznamo danes, se je kalil prav v teh letih negotovosti, ko je kot mladi pravnik, razo\u010daran nad uradni\u0161kim svetom, vse odlo\u010dneje stopal na pot, ki ga je vodila v nesmrtnost \u2013 pot poezije. To je bil temelj, na katerem je zrasel pesnik, ki je slovenski jezik povzdignil v visoko umetnost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Preden je postal osrednji pesnik slovenskega naroda in spomenik, je bil France Pre\u0161eren mladeni\u010d iz kme\u010dkega okolja, zaznamovan…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":106516,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[30783,30784,1073,9060,1252,30786,30785,9718,4678,59,61,62,37,58,60,38,30782],"class_list":["post-106515","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-druzinski-vplivi","tag-dunajska-leta","tag-france-preseren","tag-izobrazba","tag-kulturna-dediscina","tag-literarna-kariera","tag-ljubezenska-razocaranja","tag-mladost","tag-poezija","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenski-pesnik"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116648509679432619","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106515","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=106515"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106515\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/106516"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=106515"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=106515"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=106515"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}