![\"A](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-2026-03-04T085108Z_601817139_RC2JXJAZ4U9J_RTRMADP_5_USA-TRUMP-SPAIN-SANCHEZ-400.webp\")
<\/p>\n
Vojna v Iranu<\/p>\n
Sanchez: Posledice sedanje vojne bi lahko bile veliko huj\u0161e od ira\u0161ke<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
\u00bbMotiti se je \u010dlove\u0161ko. A \u010deprav je vsak zmotljiv, so nekateri ljudje bolj nagnjeni k napakam kot drugi. V tem je tudi smisel demokracije, saj omogo\u010da, da so odlo\u010ditve posameznikov, ki vplivajo na veliko \u0161tevilo ljudi, podvr\u017eene premisleku in procesom, ki vklju\u010dujejo sistem zavor in ravnovesij. Zgodovina avtoritarnega in absolutisti\u010dnega politi\u010dnega vladanja je polna osebnosti, katerih napake so bile usodne ne le zanje, temve\u010d tudi za dru\u017ebe, ki so jim vladali. Nobena odlo\u010ditev ni pomembnej\u0161a od vojne proti drugi dr\u017eavi. A Zdru\u017eene dr\u017eave so se odlo\u010dile za vojno brez tehtnega premisleka in uporabe svojega sistema zavor in ravnovesij. Tako kot kralji iz preteklosti ostaja la\u017eniv in impulziven ameri\u0161ki predsednik Donald Trump brez omejitev s strani zakonodajnega telesa in obkro\u017een s prilizovalci, ki mu povedo le tisto, kar \u017eeli sli\u0161ati. Katastrofalen rezultat je zdaj jasen: Amerika je znova vpletena v vojno na Bli\u017enjem vzhodu, ki je \u017ee zahtevala na tiso\u010de \u017eivljenj in v kateri je skoraj zagotovo zagre\u0161ila ve\u010d vojnih zlo\u010dinov,\u00ab je kot eden redkih vplivnih Ameri\u010danov neposreden in brez dlake na jeziku ugleden dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo izpred 25 let.<\/p>\n
\u00bbTudi \u010de se vojna hitro kon\u010da, bodo posledice ostale. Navsezadnje so klju\u010dne dobavne verige \u017ee bile motene, obrati za proizvodnjo nafte in plina pa uni\u010deni. Ve\u010dina ocen pravi, da bodo popravila trajala ve\u010d let,\u00ab opozarja Joseph Stiglitz.<\/p>\n
\u00bbNih\u010de ne ve, kako dolgo bo trajala vojna z Iranom, koliko vojnih zlo\u010dinov bo storjenih ali koliko nedol\u017enih bo ubitih. A Ameri\u010dani so o\u010ditno tako navajeni na Trumpove kr\u0161itve \u010dlovekovih pravic in vladavine prava ter tako preplavljeni z nenehnim valom novic, da skorajda ne zmorejo nobenega protesta. Tudi na na\u0161ih univerzah, ki so obi\u010dajno sredi\u0161\u010da protestov in nestrinjanja, prevladuje strah. Kot pri vseh represivnih re\u017eimih gro\u017enja gospodarskih posledic ali \u0161e huj\u0161ega \u2013 izgube vizuma, izgnanstva iz dr\u017eave ali kazenske preiskave \u2013 dosega svoj \u017eelen u\u010dinek,\u00ab nadaljuje Stiglitz, ki ga kot ekonomista pogosto spra\u0161ujejo, kaj bo Trumpova vojna proti Iranu pomenila za ameri\u0161ko in svetovno gospodarstvo.<\/p>\n
\u00bbKratek odgovor je, da \u010dim dlje traja, ve\u010dja bo \u0161koda. A tudi \u010de se vojna hitro kon\u010da, bodo posledice ostale. Navsezadnje so klju\u010dne dobavne verige \u017ee bile motene, obrati za proizvodnjo nafte in plina pa uni\u010deni. Ve\u010dina ocen pravi, da bodo popravila trajala ve\u010d let. A niso ogro\u017eene le zaloge nafte in plina. Za razliko od naftnih embargov v sedemdesetih letih je bila ogro\u017eena tudi proizvodnja gnojil, od katerih so odvisni svetovni prehranski sistemi,\u00ab poudarja ameri\u0161ki ekonomist, ki ga skrbi tudi nara\u0161\u010danje inflacije v \u017ee tako ranljivem svetovnem gospodarstvu.<\/p>\n
\u0160kodljivo za vse<\/p>\n
\u00bbTa kriza prihaja hitro po drugih ve\u010djih svetovnih gospodarskih motnjah \u2013 od pandemije covida-19 in ruske invazije na Ukrajino do Trumpove globalne carinske vojne in uni\u010denja sistema mednarodne trgovine. Vse to je prispevalo k nara\u0161\u010dajo\u010di inflaciji in \u0161ir\u0161i krizi dostopnosti energentov in surovin. Preden se je Trump vrnil v Belo hi\u0161o, je inflacija usihala, \u010deprav je bila \u0161e vedno precej nad ciljem centralnih bankirjev pri dveh odstotkih. Carine so ta trend \u017ee zelo upo\u010dasnile in inflacija je po svetu znova mo\u010dno narasla. Zdaj spet obstaja tveganje, da bodo centralni bankirji povsod bodisi dvignili obrestne mere bodisi vsaj upo\u010dasnili tempo njihovega zni\u017eevanja. To bo z ote\u017eenimi nakupi hi\u0161 in odpla\u010devanjem pla\u010dilnih kartic upo\u010dasnilo ameri\u0161ko gospodarstvo, ki ga \u017ee tako pretresa travma Trumpovih nepredvidljivih trgovinskih, priseljevalskih in fiskalnih politik. \u010ce ne bi bilo neomejene porabe za podatkovne centre z umetno inteligenco, zaslu\u017ene za pribli\u017eno tretjino ameri\u0161ke rasti, bi bilo gospodarstvo ZDA v res slabem stanju. Zaradi Trumpovih regresivnih dav\u010dnih olaj\u0161av za milijarderje in korporacije imajo ZDA manj fiskalnega prostora za ubla\u017eitev motenj, ki jih je povzro\u010dil, in tistih, ki jih lahko prinese umetna inteligenca \u2013 od izgube delovnih mest do zloma tehnolo\u0161kega balona,\u00ab razlaga Stiglitz, nekdanji glavni ekonomist Svetovne banke in svetovalec ve\u010d biv\u0161ih ameri\u0161kih predsednikov.<\/p>\n
![\"Smoke](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Orig-2026-05-26T152953Z_468337750_RC21HLA56H2X_RTRMADP_5_IRAN-CRISIS-LEBANON-ISRAEL-NABATIEH-1000.we.webp\")
<\/p>\n
Medtem Izrael \u0161e vedno napada Lebanon. \/ Foto: Reuters<\/p>\n
\u00bbTrumpova trditev, da bodo ZDA imele koristi kot neto izvoznik nafte, je nesmisel. Da, Exxon bo imel koristi, a ameri\u0161ki potro\u0161niki pla\u010dujejo cene, ki so dolo\u010dene globalno in so se znatno zvi\u0161ale. V takih razmerah bi ZDA seveda morale uvesti davek na nepri\u010dakovane dobi\u010dke. A to se ne bo zgodilo pod administracijo, ki jo je tako popolnoma prevzela industrija fosilnih goriv. Nekdanji ameri\u0161ki zavezniki v Evropi so prav tako prizadeti zaradi Trumpovega zvi\u0161anja cen energije in pomanjkanja zalog. \u010ce bi evropski oblikovalci politik cene elektrike vezali na cene plina (kot so storili na za\u010detku vojne v Ukrajini), bi lahko situacijo \u0161e poslab\u0161ali. \u010ce pa Evropa sprejme strategijo za obnovitev suverenosti z zmanj\u0161anjem odvisnosti od ameri\u0161ke tehnologije in obrambe, bi lahko okrepila svoj polo\u017eaj zdaj in dolgoro\u010dno,\u00ab priporo\u010da Evropski uniji, ki se s svojimi brezidejnimi voditelji nikakor ne zna upreti ameri\u0161kemu vplivu.<\/p>\n
\u00bbUpam, da bo svet spoznal, da je spremenljivost son\u010dne in vetrne energije veliko bolj obvladljiva kot nadaljnja odvisnost od fosilnih goriv, ki so podvr\u017eena muham nepredvidljivih avtoritarnih oseb, kot sta Trump in ruski predsednik Vladimir Putin. \u010ce bo Trumpova vojna pospe\u0161ila zeleno tranzicijo po svetu, bo imela pomembno pozitivno plat. V vsakem primeru pa je ta vojna \u0161e en \u017eebelj v krsto mirnega, brezmejnega sveta, ki so ga na\u0161i predhodniki \u017eeleli zgraditi po drugi svetovni vojni. ZDA, ki so postavile temelje tega sveta, ga zdaj pod Trumpom razgrajujejo. Med novo hladno vojno s Kitajsko in ob o\u010ditnih te\u017eavah v globalnih dobavnih verigah je malo razlogov za optimizem. In ker je demokracija v ZDA v tako oslabljenem stanju, se \u010dlove\u0161ke napake in njihove posledice hitro kopi\u010dijo,\u00ab je zaskrbljen vse preve\u010d osamljen glasnik razuma z Univerze Columbia.<\/p>\n
Samomorilsko po\u010detje velesile<\/p>\n
Oster do posledic Trumpovih potez je bil ta mesec v svojem \u010dlanku za spletno stran Project Syndicate tudi ameri\u0161ki zgodovinar Tymothy Snyder z Univerze v Torontu. \u00bbZDA tro\u0161ijo milijarde dolarjev za vojno v Iranu, ki oligarhe dela \u0161e bogatej\u0161e, dr\u017eavljane pa revnej\u0161e. Hkrati \u0161kodi svojim zaveznikom, sovra\u017enike pa dela mo\u010dnej\u0161e. Vojna razkriva, kam pelje Trumpova zunanja politika: v samomor supersile. Imperiji nastajajo in propadajo, a \u0161e nikoli nisem naletel na to, da bi kak\u0161na dr\u017eava zavestno in sistemati\u010dno uni\u010devala svojo lastno mo\u010d, kaj \u0161ele s tak\u0161no hitrostjo,\u00ab trdi Snyder, ki v Trumpovih potezah ne najde nikakr\u0161nega nacionalnega interesa.<\/p>\n
\u00bbNajpomembnej\u0161a velesila bi morala imeti \u010dut za svoj nacionalni interes, a Trumpova administracija dr\u017eavo uporablja kot komercialno prilo\u017enost za izbrano pe\u0161\u010dico namesto za skupno dobro dr\u017eavljanov. Za slednje je predsedniku vseeno,\u00ab ocenjuje Snyder, ki poudarja, da bi morala najve\u010dja velesila skrbeti za svoj dolgoro\u010dni obstoj, za kar je potrebno tudi prena\u0161anje politi\u010dne mo\u010di skozi \u010das. \u00bbS tem ko Trump \u017eeli ostati na oblasti za nedolo\u010den \u010das in ru\u0161i zaupanje v volitve, seje dvom o principu, ki omogo\u010da politi\u010dno nasledstvo v ZDA. Seveda je mogo\u010de vladati tudi na druge na\u010dine, recimo z dinastijo in odlo\u010ditvami politbiroja. Mo\u017een je tudi nekak\u0161en kapitalisti\u010dni politbiro s tehnolo\u0161kimi oligarhi, a to bi pomenilo konec ameri\u0161ke republike,\u00ab opozarja Snyder, ki verjame, da je za ohranitev mo\u010di velesile klju\u010dno izbiranje pravih ljudi na oblasti. V ZDA pa so se po njegovem mnenju na klju\u010dne polo\u017eaje prebili premalo usposobljeni ljudje. \u00bbNajve\u010dja velesila mora imeti izobra\u017eevalni sistem, ki njene prebivalce, na \u010delu s politi\u010dnimi voditelji, zna pripraviti na svetovne izzive. A v Trumpovi Ameriki ima javno \u0161olstvo vse manj sredstev, vlada pa obra\u010dunava z univerzami zaradi njihove svobodomiselnosti. Amerika je postala velesila tudi zaradi podpiranja znanosti in privabljanja znanstvenikov iz tujine, Trumpova administracija pa je zaradi svoje politi\u010dne ideologije znanost za\u010dela napadati, ji odtegovati sredstva za raziskave in sejati dvom o znanstvenih ugotovitvah, kakr\u0161ne so tiste o podnebnih spremembah, ki jih povzro\u010da \u010dlovek,\u00ab ugotavlja Snyder, ki vse te poteze ozna\u010duje za samomorilske za ZDA, saj s tem dopu\u0161\u010dajo, da jih Kitajska kot glavni tekmec s\u010dasoma prehiti. N<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbNe glede na to, kako dolgo bodo trajale nepremi\u0161ljena vojna ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa in dana\u0161nje stagflacijske razmere,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":106588,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[409,173,32,30797,35,31,34,36,37,38,33,5447,404],"class_list":["post-106587","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-donald-trump","tag-gospodarstvo","tag-headlines","tag-joseph-stiglitz","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-vojna-v-iranu","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116648796798432671","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106587","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=106587"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106587\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/106588"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=106587"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=106587"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=106587"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}